Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Delo in prispevki/Socialni prispevki in dajatve/ZPIZ/
…
ZAKON O POKOJNINSKEM IN
INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZPIZ-2/
Uradni list RS, št.:
·
96/12 (14.12.2012; veljavnost od 01.01.2013; uporaba od
01.01.2013),
·
39/13-ZPIZ-2A (06.05.2013; veljavnost od 07.05.2013; uporaba od
01.01.2013),
·
99/13-ZSVarPre-C (03.12.2013; veljavnost od 04.12.2013; uporaba od
01.01.2014),
·
101/13-ZIPRS1415 (09.12.2013; veljavnost od 10.12.2013; uporaba od
01.01.2014),
·
111/13-ZMEPIZ-1 (27.12.2013; veljavnost od 28.12.2013; uporaba od
01.01.2014),
·
44/14-ORZPIZ206 (17.06.2014),
·
85/14-ZUJF-B (28.11.2014; veljavnost od 29.11.2014; uporaba od
29.11.2014),
·
95/14-ZUJF-C (29.12.2014; veljavnost od 30.12.2014; uporaba od
01.02.2015),
·
102/15-ZPIZ-2B (24.12.2015; veljavnost od 01.01.2016; uporaba od
01.01.2016),
·
40/17-ZPIZ-2D (21.07.2017; veljavnost od 06.08.2017; uporaba od
06.08.2017),
·
23/17-ZPIZ-2C (05.05.2017; veljavnost od 01.10.2017; uporaba od
01.10.2017),
·
65/17-ZPIZ-2E (20.11.2017; veljavnost od 21.11.2017; uporaba od
01.01.2018),
·
28/19-ZPIZ-2F (03.05.2019; veljavnost od 04.05.2019; uporaba od
01.01.2019),
·
75/19-ZPIZ-2G (12.12.2019; veljavnost od 01.01.2020; uporaba od
01.01.2020),
·
139/20-ZPIZ-2H (09.10.2020; veljavnost od 24.10.2020; uporaba od
01.01.2021),
·
189/20-ZFRO (15.12.2020; veljavnost od 30.12.2020; uporaba od
01.01.2021),
·
15/21-ZDUOP (04.02.2021; veljavnost od 05.02.2021; uporaba od
05.02.2021),
·
51/21-ZPIZ-2I (02.04.2021; veljavnost od 17.04.2021; uporaba od
01.05.2021).
Datum veljavnosti NUPB: od 17.04.2021
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.05.2021 naprej
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in področje zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije
prenašajo:
– Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic
iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih
oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija
1998, str. 323),
– Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.
decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno
pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37;
v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/2341/EU) in
– Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.
decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno
dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na
ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz
tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343
z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki ureja pravico do enakega
obravnavanja delavcev iz tretjih držav, ki se preselijo v tretjo
državo glede pravic teh delavcev, ki jih prejmejo v zvezi s
starostjo, invalidnostjo in smrtjo, zakonske pokojnine, osnovane na
predhodni zaposlitvi in pridobljene v skladu z zakonodajo.
2. člen
(temeljna načela in obseg zavarovanja)
(1) Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi
medgeneracijske solidarnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezno
zavarovanje) obsega obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno
zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za
primer starosti, invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela,
prispevkov, ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Obvezno
zavarovanje temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk
ali delodajalcev (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) in na osebni
odgovornosti zavarovank ali zavarovancev (v nadaljnjem besedilu:
zavarovanec) za izvajanje zavarovanja.
(2) Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu:
poklicno zavarovanje) obsega obvezno vključitev v poklicno
zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer
starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko
zavarovanja.
(3) Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem
besedilu: dodatno zavarovanje) obsega vključitev v kolektivno in
individualno dodatno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz
zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi
vplačil v to obliko zavarovanja.
(4) Poklicno zavarovanje in dodatno zavarovanje iz drugega in
tretjega odstavka tega člena temeljita na odgovornosti Republike
Slovenije, upravljavcev, delodajalcev in na osebni odgovornosti
zavarovancev in članov ali članic (v nadaljnjem besedilu:
član).
3. člen
(pravice)
(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do pokojnine,
pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka in
pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
(2) S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja pravica do poklicne
pokojnine.
(3) Z dodatnim zavarovanjem se zagotavljata pravica do dodatne
starostne pokojnine ter pravica do predčasne dodatne pokojnine v
obliki pokojninske rente.
4. člen
(značilnosti pravic)
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne
pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z
izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti
uživalke ali uživalca (v nadaljnjem besedilu: uživalec).
(2) Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo, z izjemo
dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov
v primerih, določenih s tem zakonom.
(3) Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati
ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.
(4) Pravice iz poklicnega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja so
neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega
in ne podedovati, razen pravice do izplačila odkupne vrednosti
premoženja po smrti člana.
5. člen
(naloge Republike Slovenije)
(1) Republika Slovenija zagotavlja delovanje obveznega zavarovanja
z določanjem stopnje prispevkov, obveznosti plačevanja prispevkov
delodajalcev in zavarovancev, s pravili, ki urejajo obveznost
prijave v zavarovanje, z načinom odmere, plačila in izterjave
prispevkov, pogojev za priznanje, odmero in uživanje pravic, z
urejanjem sistema matične evidence in nadzorom nad zagotavljanjem
individualnih pravic.
(2) Republika Slovenija zagotavlja upravičenkam ali upravičencem (v
nadaljnjem besedilu: upravičenec) izplačevanje pokojnin in drugih
prejemkov iz obveznega zavarovanja po tem zakonu tudi v primeru, ko
odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: zavod) presegajo prihodke od prispevkov za
obvezno zavarovanje. V tem primeru se razlika pokrije iz državnega
proračuna oziroma iz drugih virov.
(3) Republika Slovenija zagotavlja delovanje poklicnega
pokojninskega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja in nadzoruje
poslovanje nosilcev te oblike zavarovanja.
6. člen
(obveznost zavarovanja)
(1) V obvezno zavarovanje so vključene fizične osebe (v nadaljnjem
besedilu: oseba) ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon
ali mednarodna pogodba.
(2) Zavarovalno razmerje nastane na podlagi tega zakona z
vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno
zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna podlaga).
(3) Nastanek in prenehanje pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka
sporoči delodajalec ali drug zavezanec za prijavo nosilcu
zavarovanja z obvezno prijavo ali odjavo zavarovanja.
(4) Zavarovanci in delodajalci so dolžni davčnemu organu sporočati
podatke, ki so potrebni za odmero oziroma obračun in plačilo
prispevkov ter za nadzor nad plačevanjem in izterjavo prispevkov.
Evidence, vzpostavljene za nadzor nad plačevanjem javnih dajatev,
tvorijo enoten sistem.
(5) Če ta zakon ne določa drugače, so pravice iz obveznega
zavarovanja sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in
vplačanim prispevkom.
7. člen
(pomen izrazov)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. brezposelna ali brezposelni (v nadaljnjem besedilu:
brezposelni): fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela,
prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična
oseba, ki je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do
starostne pokojnine upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za
zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);
2. čisto vplačilo: vplačilo premije dodatnega zavarovanja,
zmanjšane za vstopne stroške, ki pripadajo upravljavcu;
3. delovno razmerje: pravno razmerje, ki v skladu s predpisi, ki
urejajo delovna razmerja, nastane na podlagi pogodbe o
zaposlitvi;
4. delna pokojnina: del starostne ali predčasne pokojnine, ki se
izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja
s skrajšanjem ur opravljanja dela;
5. delodajalka ali delodajalec (v nadaljnjem besedilu:
delodajalec): pravna oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba
opravlja delo v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali na drugi
pravni podlagi;
6. delovni čas: tedensko število ur dela, s katerim delavka ali
delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) po pogodbi o zaposlitvi
opravlja delo;
7. delovna invalidka ali delovni invalid (v nadaljnjem besedilu:
delovni invalid): zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem
zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz
invalidskega zavarovanja;
8. dodana doba: četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec
vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno
zavarovanje, ki se šteje kot pokojninska doba brez dokupa pri
ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se ne upošteva za
izračun višine pravic;
9. dodatek za pomoč in postrežbo: denarni prejemek, ki ga
upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati
vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb;
10. dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se
izplačuje v obliki pokojninske rente;
11. dokupljena doba: obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob
pogoju plačila prispevkov;
12. družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada
družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca (v nadaljnjem
besedilu: upokojenec) ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno
pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta
zakon;
13. invalidska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada
zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu
s tem zakonom;
14. kmetica ali kmet (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki
opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali
dopolnilno dejavnost na kmetiji (v nadaljevanju; kmetijska
dejavnost), kot je določena s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in
je nosilec ali član kmetije;
15. legitimacijski papir: potrdilo, ki ga upravljavec pokojninskega
sklada izda članu oziroma delodajalcu, s katerim lahko član oziroma
delodajalec uveljavlja pravice iz dodatnega zavarovanja;
16. najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se
odmeri pokojnina, če je bil zavarovanec zavarovan od osnov, od
katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno
zavarovanje, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu
zagotavlja ustrezno socialno varnost;
17. najvišja pokojninska osnova: najvišji znesek, od katerega se
odmeri pokojnina, ne glede na višino osnov, od katerih se v skladu
s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
18. osnova: osnova, od katere se v skladu s tem zakonom plačujejo
prispevki za obvezno zavarovanje;
19. poklicna pokojnina: prejemek iz poklicnega pokojninskega
zavarovanja;
20. pokojnina: redni mesečni prejemek, ki temelji na pokojninskem
in invalidskem zavarovanju in uživalcu zagotavlja materialno in
socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti
zavarovanca;
21. pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov iz določenega
obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina;
22. pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero
se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede
na katero se določi odstotek za odmero pokojnine;
23. pokojninska doba brez dokupa: obdobje obvezne vključitve v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne
vključitve v obvezno zavarovanje oziroma dokupljene zavarovalne
dobe do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani,
obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega
razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe po 1. 1.
2013;
24. pokojninska družba: pravna oseba s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega
zavarovanja po tem zakonu;
25. pokojninski načrt: načrt poklicnega ali dodatnega zavarovanja,
ki ureja temeljna razmerja med interesnimi skupinami v sistemu
poklicnega ali dodatnega zavarovanja;
26. pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente:
pokojninski načrt, ki določa pogoje in način izračunavanja ter
način izplačevanja pokojninske rente;
27. polni delovni čas: tedensko število ur, ki je kot polni delovni
čas določeno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
28. polni zavarovalni čas: tedensko število ur, ki velja za
izvajanje zavarovanja oseb, ki niso v delovnem razmerju, in znaša
40 ur;
29. posebna doba: obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v
pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez
zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do
pokojnine;
30. predčasna dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja,
ki pripada članu ob dopolnitvi določene starosti, če izpolnjuje
določene pogoje in ni več vključen v obvezno pokojninsko
zavarovanje, in se izplačuje v obliki pokojninske rente;
31. predčasna pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada
zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če
izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom in nima pravice do
starostne pokojnine;
32. prenos: prenos sredstev med pokojninskimi skladi različnih
upravljavcev v sistemu dodatnega zavarovanja;
33. prispevki: zneski, ki jih zavezanci za plačilo prispevkov
plačajo v korist zavarovanca v obvezno ali poklicno zavarovanje in
ki se upoštevajo pri določanju pravic iz zavarovanja;
34. prišteta doba: del obdobja med nastankom invalidnosti in
določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine
kot navidezna pokojninska doba;
35. sistem dodatnega zavarovanja: sistem, ki s pomočjo davčnih
olajšav omogoča članom kolektivno in individualno dodatno
zavarovanje, katerega namen je pridobitev pravice do predčasne
dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente ali pravice do dodatne
pokojnine;
36. starostna pokojnina: pokojninski prejemek brez odbitkov, ki
pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in
pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
37. šolanje: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani
sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s
srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o
izobraževanju odraslih, in v katerem ne izpolnjuje pogojev za
obvezno zavarovanje, lahko pa je prostovoljno vključena v obvezno
zavarovanje;
38. uživalec poklicne pokojnine: zavarovanec-član, ki mu je
priznana poklicna pokojnina v skladu z 204. členom tega zakona;
39. uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu s tem zakonom,
predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali mednarodno
pogodbo pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja;
40. vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživeli
zakonski partnerici ali partnerju (v nadaljnjem besedilu: partner)
po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju
določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu, partnerju v
zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani istospolni
partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta
zakon;
41. vzajemni sklad: vzajemni sklad po zakonu, ki ureja
investicijske sklade in družbe za upravljanje;
42. zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali
prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera
so bili plačani prispevki;
43. zavarovalna podlaga: pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek
zavarovalnega razmerja;
44. zavarovalni čas: tedensko število ur, s katerim je v obvezno
zavarovanje vključena oseba, ki opravlja dejavnost oziroma je
zavarovana na drugi podlagi; kot zavarovalni čas šteje tudi čas
dela iz naslova več zavarovalnih razmerij in pomeni razliko med
delovnim časom in polnim zavarovalnim časom;
45. zavarovanec: oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali
prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
46. zavarovanec-član: fizična oseba, ki je v skladu s 199. členom
tega zakona vključena v poklicno zavarovanje, vse dokler ji ne
preneha članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja;
47. zavezanec: pravna ali fizična oseba, ki je dolžna plačevati
prispevke za obvezno oziroma poklicno zavarovanje po tem
zakonu.
8. člen
(financiranje)
(1) Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in
Republika Slovenija. Obvezno zavarovanje se financira tudi iz
demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih s tem
zakonom.
(2) Poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.
(3) Dodatno zavarovanje financirajo člani in delodajalci.
9. člen
(nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja)
(1) Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je zavod, ki ima
status javnega zavoda.
(2) Zavod je pravna oseba. Sedež zavoda je v Ljubljani.
10. člen
(nosilci poklicnega in dodatnega zavarovanja)
(1) Nosilec poklicnega zavarovanja je sklad obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
(2) Nosilci dodatnega zavarovanja so pokojninski skladi.
11. člen
(postopek in vročitev)
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po
zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni
določeno drugače.
(2) Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti zavoda, razen odločb
in sklepov, s katerimi je odločeno o pravicah iz obveznega
zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega
odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z navadno vročitvijo.
Če gre za navadno vročitev, vročitev velja za opravljeno 15. dan od
dneva odpreme.
(3) Odločbe in sklepi zavoda, s katerimi je odločeno o pravicah iz
obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in
tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z osebno
vročitvijo.
(4) Če gre za osebno vročitev po elektronski poti, vročitev velja
za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, ali z iztekom
15. dnevnega roka od dneva, ko je bil dokument puščen v varnem
elektronskem predalu naslovnika.
(5) Kot varen elektronski predal se uporablja informacijski sistem
eZPIZ zavoda.
(6) Odločbe, sklepi in drugi dokumenti zavoda se vročajo v fizičnem
ali elektronskem izvirniku, v fizičnem ali elektronskem
(skeniranem) prepisu.
11.a člen
(podpis in pretvorba odločbe)
(1) Izvirnik odločbe podpiše uradna oseba, ki jo izda in uradna
oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek
odločbe.
(2) Če se odločba ali sklep izda v elektronski obliki, vsebuje
elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če se
odločba v skladu z zakonom izdela samodejno, ima lahko namesto
podpisa faksimile.
(3) Na odločbi ali sklepu v elektronski obliki se označi, da je
podpisana z elektronskim podpisom z navedbo podatkov o podpisniku,
času podpisa, izdajatelju in identifikacijski številki
elektronskega potrdila. Na odločbi ali sklepu se navede tudi
spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku
preveritve veljavnosti elektronskega podpisa.
(4) Fizični prepis odločbe ali sklepa se overi z oznako o točnosti
prepisa in lastnoročnim podpisom uradne osebe, ki je opravila
prepis, elektronski pa z elektronskim podpisom uradne osebe.
(5) Overitev fizičnega prepisa odločbe ali sklepa, izdane v
elektronski obliki ni potrebna, če organ zagotovi druge načine
preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa z elektronskim
izvirnikom. Na odločbi ali sklepu se navede spletni naslov, na
katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve
istovetnosti.
(6) Fizični prepis odločbe ali sklepa iz četrtega in petega
odstavka tega člena ima enako dokazno vrednost kot izvirnik
odločbe.
12. člen
(zagotavljanje podatkov za izvajanje obveznega
zavarovanja)
(1) Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja v skladu s tem zakonom
in zakonom, ki ureja matično evidenco o zavarovancih in uživalcih
pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
pridobiva in nadalje obdeluje potrebne podatke o zavarovancih in
uživalcih pravic po tem zakonu brez njihove predhodne pisne
privolitve iz evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, vključno s
podatki, ki so davčna tajnost. Zavod pridobiva podatke od
naslednjih upravljavcev:
– Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
finančna uprava) – podatke, ki jih vodi po zakonu, ki ureja davčni
postopek, in zakonu, ki ureja finančno upravo;
– Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke, ki jih
vodi v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in
zdravstveno zavarovanje;
– Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi
v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in zakonom, ki ureja
zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev;
– centrov za socialno delo – podatke, ki jih vodijo v skladu z
zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,
zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja rejniško
dejavnost;
– ministrstva, pristojnega za delo – podatke, ki jih vodi v skladu
z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
– Inšpektorata Republike Slovenije za delo – podatke, ki jih vodi v
skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijo dela, zakonom, ki ureja
delovna razmerja, in zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri
delu;
– Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
(AJPES) – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom o poslovnem
registru;
– upravljavca Centralnega registra prebivalstva – podatke, ki jih
vodi v skladu z zakonom, ki ureja centralni register prebivalstva,
zakonom, ki ureja državljanstvo, in zakonom, ki ureja prijavo
prebivališča;
– upravljavca matičnega registra – podatke, ki jih vodi v skladu z
zakonom, ki ureja matični register;
– Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi v
skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje;
– upravljavca Evidenčnega analitskega informacijskega sistema za
visoko šolstvo v Republiki Sloveniji – podatke, ki jih vodi v
skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo;
– upravljavca Centralne evidence udeležencev vzgoje in
izobraževanja – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja
organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja;
– upravljavca Registra kmetijskih gospodarstev – podatke, ki jih
vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
– nosilca poklicnega zavarovanja – podatke, ki jih vodi v skladu s
tem zakonom;
– upravljavcev evidenc – podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom,
ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti;
– izvajalcev plačilnih storitev – podatke, ki jih vodijo na podlagi
zakona, ki ureja plačilne storitve.«.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zavod pridobiva tudi o
družinskih članih zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu,
če so ti potrebni za ugotavljanje pravic in obveznosti zavarovancev
in uživalcev pravic po tem zakonu.
(3) Upravljavci uradnih in drugih evidenc so dolžni zavodu v skladu
s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev in
uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, zahtevane podatke posredovati brezplačno. Pridobitev
podatkov se lahko omogoči tudi na samodejni način.
(4) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu in po zakonu,
ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poveže z
evidencami upravljavcev iz prvega odstavka tega člena tako, da je
možna samodejna pridobitev podatkov v evidencah na način, da se
osebni podatki samodejno posodobijo ali da povezovanje omogoča
vsaj, da se v evidencah pri osebnih podatkih določenega ali
določljivega posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri
njegovih podatkih v drugi zbirki osebnih podatkov prišlo do
spremembe. Za povezovanje se kot identifikacijska povezovalna znaka
osebe uporabita osebno ime in njegova enotna matična številka
občana ali njegova davčna številka.
DRUGI DEL
OBVEZNO ZAVAROVANJE
I. poglavje: ZAVAROVANCI
13. člen
(obvezno zavarovane osebe)
(1) Obvezno se zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za
zavarovanje po tem zakonu (v nadaljevanju zavarovanci).
(2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno
zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu,
se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem
zakonu navedena pred drugimi.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se mora zavarovanec, ki
je po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni
delovni čas, do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa
zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih
zavarovalnih podlag.
(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena
oseba, ki ji je priznana pravica, na podlagi katere se obvezno
vključi v zavarovanje v skladu z drugim ali četrtim odstavkom 19.
člena tega zakona, pridobi in ohrani prednostno zavarovanje na
podlagi z odločbo priznane pravice tudi, če je hkrati v pravnem
razmerju iz 15., 16. in 17. člena tega zakona.
(5) Zavarovanci so tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v
obvezno zavarovanje.
14. člen
(delavci v delovnem razmerju)
(1) Obvezno se zavarujejo delavci v delovnem razmerju na območju
Republike Slovenije.
(2) Obvezno se zavarujejo izvoljene ali imenovane nosilke ali
nosilci (v nadaljnjem besedilu: nosilec) javne ali druge funkcije v
organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki
Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to
funkcijo plačo.
(3) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so v delovnem razmerju
pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani
na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v
katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače
določeno.
(4) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so na območju Republike
Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih organizacijah in
ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če
posebni predpis ali mednarodna pogodba ne določa drugače.
(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s
sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije
(v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike
Slovenije.
(6) Obvezno se zavarujejo delavci v delovnem razmerju, ki pri
delodajalcu izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na
podlagi 16. člena tega zakona, vendar so prednostno zavarovani na
podlagi delovnega razmerja.
15. člen
(samozaposlene osebe)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji
samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.
(2) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni
register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu
s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.
(3) Samozaposlene osebe se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če
ni z zakonom drugače določeno.
16. člen
(družbeniki)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki
oziroma delničarji (v nadaljnjem besedilu: družbenik) gospodarskih
družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji
oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so
poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka se zavarujejo za polni zavarovalni
čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi
zavarovane za manj kot polni delovni čas oziroma zavarovalni čas,
če ni z zakonom drugače določeno.
17. člen
(kmetje)
(1) Obvezno se zavarujejo kmetje, če imajo zdravstveno sposobnost
za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba
medicine dela, če se ne šolajo in niso uživalci predčasne,
starostne, vdovske ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave
v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na
zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z
zneskom 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec, in ga določi ministrica ali
minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za
kmetijstvo.
(2) Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek,
ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot
seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti
na kmetiji.
(3) Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za
osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi oseba, ki je vpisana
v evidenco ribičev-fizičnih oseb in opravlja dejavnost
gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske
dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.
(4) Osebe iz prejšnjih odstavkov se zavarujejo za polni zavarovalni
čas, če ni z zakonom drugače določeno.
18. člen
(drugo pravno razmerje)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega
pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci
pokojnine.
(2) Kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka se
šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi
tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za
dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po
zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona se
oseba zavaruje na podlagi 18. člena tega zakona, če ni zavarovana
po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega zakona.
19. člen
(podlage v drugih predpisih)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi,
ki urejajo trg dela, in sicer brezposelni, ki prejemajo denarno
nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki so do izpolnitve
pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičene do
plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri
zavodu za zaposlovanje.
(2) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi,
ki urejajo starševsko varstvo, in sicer eden od staršev, ki je
upravičenec do starševskega dodatka, če ni obvezno zavarovan na
drugi podlagi; do delnega plačila za izgubljeni dohodek; do
starševskega nadomestila in nima pravice do starševskega dopusta
ter ni obvezno zavarovan na drugi podlagi; do plačila sorazmernega
dela prispevkov in pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi
varstva in nege otroka ali zaradi nege in varstva štirih ali več
otrok za razliko do polnega delovnega časa.
(3) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila
zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja
v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, če niso
obvezno zavarovane na drugi podlagi.
(4) Obvezno se zavarujejo družinski pomočniki, upravičenci do
delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih, ki urejajo
socialnovarstvene prejemke.
(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost kot
poklic v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje rejniške
dejavnosti.
(6) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji
opravljajo versko službo kot verski uslužbenci v skladu s predpisi,
ki urejajo versko svobodo.
(7) Obvezno se zavarujejo vojaki na prostovoljnem služenju
vojaškega roka in državljani med prostovoljnim usposabljanjem za
zaščito in reševanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami in niso obvezno zavarovani na drugi
podlagi.
(8) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila za
čas poklicne rehabilitacije po tem zakonu in niso obvezno
zavarovane na drugi podlagi.
20. člen
(posebni primeri zavarovanja)
(1) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni, je obvezno zavarovana oseba:
– ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost,
vendar ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju
navedene dejavnosti;
– ki v okviru drugega pravnega razmerja za plačilo opravlja delo iz
18. člena tega zakona, vendar pri opravljanju tega dela ni
zavarovana na podlagi 16. ali 18. člena tega zakona.
(2) Oseba, ki opravlja kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in ni
zavarovana po 17. členu tega zakona, se lahko zavaruje za
invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.
(3) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni, so obvezno zavarovani:
– dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju
proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih
ekskurzijah;
– otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem
praktičnem delu;
– osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede
na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;
– vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe
na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih
delih in vajah;
– osebe, ki se po predpisih, ki urejajo trg dela, po predpisih, ki
urejajo zaposlovanje invalidov, ali po predpisih, ki urejajo
socialno varstvo, usposabljajo z delom pri izvajalcu ukrepa aktivne
politike zaposlovanja ali pri izvajalcu drugega ukrepa oziroma
programa, razen oseb, ki opravljajo javna dela;
– osebe, ki na podlagi predpisov, ki urejajo prekrške in
izvrševanje kazenskih sankcij, opravljajo določene naloge v splošno
korist ali v korist lokalne skupnosti;
– osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po
tem zakonu, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni
ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in
pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom;
– osebe, ki ne glede na določbo prvega odstavka 15. člena tega
zakona niso zavarovane po 15. členu tega zakona in v skladu s
predpisi o gostinstvu le občasno, največ do pet mesecev v
koledarskem letu, opravljajo dejavnost kot sobodajalci – fizične
osebe, oziroma z osebnim delom in brez zaposlenih opravljajo
dejavnost domače in umetnostne obrti po predpisih, ki urejajo to
dejavnost.
(4) Osebe na prestajanju kazni zapora in mladoletniki, proti
katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, so pri
delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih
dejavnosti v skladu s tem zakonom obvezno zavarovane tudi za primer
invalidnosti, ki je posledica poškodbe zunaj dela, nastale zaradi
višje sile.
(5) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu v
primerih organizirane aktivnosti, so zavarovane osebe, ki:
– sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih
akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih
nesreč;
– kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji
sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem
taboru;
– opravljajo vojaško službo v rezervni ali vojni sestavi,
nadomestno civilno službo ali službo v Civilni zaščiti oziroma se
usposabljajo za opravljanje teh nalog na podlagi državljanske
dolžnosti ali se usposabljajo na podlagi pogodbe o službi v
rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni
zaščiti ali se usposabljajo za opravljanje obrambnih nalog ter
nalog zaščite, reševanja in pomoči;
– kot člani operativnih sestav prostovoljnih gasilskih enot oziroma
gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov,
zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, med
izvajanjem požarne straže ali zavarovanja požarno nevarnih del,
mest in javnih prireditev, na vajah in drugih oblikah usposabljanja
ali pri javnih nastopih in demonstracijah gasilske dejavnosti za
namen poučevanja in usposabljanja prebivalstva;
– kot člani gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe,
vodniki reševalnih psov ali potapljači in drugi reševalci in
pripadniki operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, opravljajo naloge v zvezi z zaščito, reševanjem in
pomočjo ogroženim ljudem, ali naloge v zvezi z zaščito in
reševanjem premoženja, okolja in kulturne dediščine ali se
organizirano usposabljajo za navedene naloge;
– pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov
pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne
varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda
in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri
odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami
nedotakljivosti državne meje;
– opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu
policije;
– opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno
in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;
– kot športniki, šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru
organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri
športnih ali šahovskih akcijah.
21. člen
(pasivno zavarovanje)
Osebe, ki so bile obvezno zavarovane, so zavarovane za invalidnost,
ki je posledica bolezni oziroma poškodbe zunaj dela, tudi po
prenehanju obveznega zavarovanja, če ob nastanku invalidnosti
izpolnjujejo predpisano pokojninsko dobo za pridobitev teh pravic
in niso uživalci starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.
22. člen
(trajanje zavarovanja)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka
pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do
prenehanja takšnega razmerja.
(2) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona traja od
dneva vpisa v poslovni register ali v drug register oziroma
evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, ali od dne izdaje
dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz
registra oziroma evidence, začetka postopka osebnega stečaja,
vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom
pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma v drugih
primerih od dneva začetka opravljanja samostojne dejavnosti in se
zaključi s prenehanjem opravljanja te dejavnosti.
(3) Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od
dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik
in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.
(4) Obvezno zavarovanje oseb iz 17. člena tega zakona nastopi z
dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in lahko preneha z dnem
prenehanja pogojev, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z
dopolnitvijo starosti 63 let, ko lahko dohodek iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, določen v
prvem odstavku 17. člena tega zakona, če zavarovanec nima drugih
dohodkov iz kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na
kmetiji.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovanci iz
17. člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem
prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17. člena
tega zakona.
(6) Obvezno zavarovanje se za osebe iz 18. člena tega zakona
vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi podatkov
finančne uprave ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz
drugih pravnih razmerij in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem
drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.
23. člen
(prekinitev obveznega zavarovanja)
(1) Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju suspenza pogodbe o
zaposlitvi, pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega
vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega
zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ne morejo
opravljati dejavnosti ali dela.
(2) Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena
tega zakona prekine v času, ko prejemajo nadomestilo zaradi
poklicne rehabilitacije in so zavarovani na podlagi osmega odstavka
19. člena tega zakona.
24. člen
(obdobja zunaj dela, ko se obvezno zavarovanje ne
prekine)
Zavarovanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, državljanov Republike
Slovenije, zaposlenih v tujini, samozaposlenih, družbenikov, ki so
poslovodne osebe, in kmetov se ne prekine v obdobjih, ko:
– prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače
zaradi nege družinskega člana;
– prejemajo starševsko nadomestilo ali starševski dodatek;
– so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na
usposabljanju za delo v rezervni sestavi vojske ali policije ali
delovanju v silah za zaščito, reševanje in pomoč oziroma so
vpoklicani v Civilno zaščito do 14 dni ali s soglasjem delodajalca
do 30 dni.
II. poglavje: PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO
ZAVAROVANJE
25. člen
(prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje)
(1) Oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je
dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno
vključitev v zavarovanje po tem zakonu, se lahko prostovoljno
vključi v obvezno zavarovanje.
(2) Državljanke ali državljani (v nadaljnjem besedilu: državljani)
Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, se lahko
prostovoljno zavarujejo če so bili neposredno pred odhodom v tujino
zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom
v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso
za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so
obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te
države.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko
prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje oseba v delovnem
razmerju s krajšim delovnim časom, vendar le za razliko do polnega
delovnega časa.
(4) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi
uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine s stalnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji ter prejemnice ali prejemniki
(v nadaljnjem besedilu: prejemniki) poklicne pokojnine do
uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja.
(5) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi
osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in tretjega odstavka 17.
člena tega zakona, razen pogoja dohodka iz prvega odstavka 17.
člena tega zakona. Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena
se osebe iz tega odstavka lahko zavarujejo tudi do polnega
zavarovalnega časa, če so v delovnem razmerju z manj kot polnim
delovnim časom.
(6) Prenosnik kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejema rento
iz naslova ukrepov kmetijske politike, se lahko prostovoljno
vključi v obvezno zavarovanje, če ni uživalec pokojnine.
(7) Zavod lahko osebo iz prvega odstavka tega člena pred
vključitvijo v obvezno zavarovanje pošlje na predhodni zdravstveni
pregled, na katerem se ugotovi, ali je zmožna za delo.
(8) Stroški pregleda iz prejšnjega odstavka bremenijo zavod.
TRETJI DEL
PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA
I. poglavje: SPLOŠNI POJMI
26. člen
(pravice iz obveznega zavarovanja)
(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne,
predčasne, invalidske, vdovske in dela vdovske pokojnine ter
pravica do družinske in delne pokojnine.
(2) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi
preostale delovne zmožnosti, in sicer: pravica do poklicne
rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim
delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne
rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do
nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila.
(3) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljata še pravica do letnega
dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
II. poglavje: STAROSTNA IN PREDČASNA POKOJNINA
27. člen
(pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine)
(1) Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne
pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let
zavarovalne dobe.
(2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi
zavarovanec (ženska) v obdobju od leta 2013 do leta 2015 starostno
pokojnino, ko dopolni starost:
Leto
|
Leta
|
Meseci
|
2013
|
63
|
6
|
2014
|
64
|
0
|
2015
|
64
|
6
|
(3) V obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019 pridobi
pravico do starostne pokojnine zavarovanec (moški in ženska), ki je
dopolnil 20 let pokojninske dobe in naslednjo starost:
Leto
|
Starost
|
Moški
|
Ženska
|
Leta
|
Meseci
|
Leta
|
Meseci
|
2013
|
63
|
6
|
61
|
6
|
2014
|
64
|
0
|
62
|
0
|
2015
|
64
|
6
|
62
|
6
|
2016
|
|
|
63
|
0
|
2017
|
|
|
63
|
6
|
2018
|
|
|
64
|
0
|
2019
|
|
|
64
|
6
|
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico
do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je
dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa
dobe.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od
uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca
(moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) brez
dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine:
Leto
|
Starost
|
Pokojninska
doba brez dokupa (ženska)
|
Moški
|
Ženska
|
Leta Meseci
|
Leta Meseci
|
Leta Meseci
|
2013
|
58 4
|
58 0
|
38 4
|
2014
|
58 8
|
58 4
|
38 8
|
2015
|
59 0
|
58 8
|
39 0
|
2016
|
59 4
|
59 0
|
39 4
|
2017
|
59 8
|
59 4
|
39 8
|
2018
|
|
59 8
|
|
28. člen
(znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine)
(1) Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
določene v prejšnjem členu tega zakona, se lahko znižajo
zaradi:
– skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je
zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima
državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom
drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za šest mesecev
za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri
otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali
več otrok,
– služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega
dejanskega trajanja in
– vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred
dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega
zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
(2) Do znižanja starostne meje po prvi alineji prvega odstavka tega
člena je upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz
naslova starševstva užival moški. Na tej podlagi se ženski oziroma
moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, lahko
zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena tega
zakona, največ do dopolnjenega 61. leta starosti. Če sta ženska
oziroma moški dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se
lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena
tega zakona, največ do dopolnjenega 56. leta starosti (ženska)
oziroma do dopolnjenega 58. leta starosti (moški).
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v prehodnem obdobju,
ki traja do 31. decembra 2018, ženski, ki je dopolnila pokojninsko
dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem
odstavku 27. člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40
let pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do
starostne pokojnine po prvi alineji prvega odstavka tega člena
starostna meja, določena v petem odstavku 27. člena, vendar največ
do starosti 56 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
(4) Do znižanja starostne meje po drugi alineji prvega odstavka
tega člena je upravičen moški. Če je dopolnil 38 let pokojninske
dobe brez dokupa, se mu lahko zniža starostna meja, določena v
prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 63.
leta starosti. Če je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa,
pa se mu lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku
27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 58. leta
starosti.
(5) Do znižanja starostne meje po tretji alineji prvega odstavka
tega člena sta upravičena ženska in moški. Če sta dopolnila 40 let
pokojninske dobe brez dokupa, se jima lahko zniža starostna meja,
določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do
dopolnjenih 57. let (ženska) oziroma 58. let starosti (moški).
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se v prehodnem obdobju, ki traja
do 31. decembra 2018, ženski, ki je dopolnila pokojninsko dobo brez
dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem odstavku 27.
člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40 let
pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do
starostne pokojnine po tretji alineji prvega odstavka tega člena
starostna meja, določena v petem odstavku 27. člena, vendar največ
do starosti 56 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
(7) Če je moški upravičen do znižanja starostne meje 60 let po
prvi, drugi in tretji alineji prvega odstavka tega člena, se mu
starostna meja najprej zniža po petem odstavku, tako znižana
starost pa nato še po drugem in četrtem odstavku tega člena. Če je
ženska upravičena do znižanja starostne meje 60 let po prvi in
tretji alineji prvega odstavka tega člena, se ji starostna meja
najprej zniža po drugem odstavku, tako znižana starost pa nato še
po petem odstavku tega člena, vendar največ do 57. leta
starosti.
(8) Če je moški upravičen do znižanja starostne meje 65 let po prvi
in drugi alineji prvega odstavka tega člena, se mu starostna meja
najprej zniža po drugem odstavku, tako znižana starost pa nato še
po četrtem odstavku tega člena, pri čemer se ne more znižati pod 63
let.
29. člen
(pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine)
(1) Zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti
60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od
uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca
(moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) za
pridobitev pravice do predčasne pokojnine:
Leto
|
Starost
|
Pokojninska
doba (ženska)
|
Moški
|
Ženska
|
Leta Meseci
|
Leta Meseci
|
Leta Meseci
|
2013
|
58 4
|
58 0
|
38 4
|
2014
|
58 8
|
58 4
|
38 8
|
2015
|
59 0
|
58 8
|
39 0
|
2016
|
59 4
|
59 0
|
39 4
|
2017
|
59 8
|
59 4
|
39 8
|
2018
|
|
59 8
|
|
|
|
|
|
|
III. poglavje: ODMERA STAROSTNE IN PREDČASNE POKOJNINE
30. člen
(pokojninska osnova)
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo
tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto
zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno
zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).
(2) Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz
prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se
plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz
katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970
naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov
in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen
za finance.
(3) Za leto zavarovanja se pri izračunu pokojninske osnove upošteva
koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev
zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil
najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.
(4) Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov
plačani za krajše obdobje, kot je določeno v prejšnjem odstavku,
ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o
osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske
osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja iz drugega
odstavka tega člena upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za
katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani
prispevki.
(5) Za izračun pokojninske osnove se ne glede na plačilo prispevkov
ne upoštevajo osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec
uveljavlja pravico do pokojnine.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za izračun pokojninske
osnove ne upoštevajo osnove iz 148. in 151. člena tega zakona.
(7) Ne glede na drugi odstavek tega člena znaša v letu 2013
obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove 19 let in se v
prehodnem obdobju z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta
podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let.
31. člen
(določitev pokojninske osnove zavarovancem, ki nimajo vsaj enega
leta zavarovanja)
(1) Zavarovancu, ki po 1. januarju 1970 ni imel najmanj enega leta
zavarovanja, se ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega
člena pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
(2) Na način, določen v prejšnjem odstavku, se določi pokojninska
osnova tudi zavarovancu, za katerega osnove ni mogoče
ugotoviti.
32. člen
(upoštevanje nadomestil)
(1) Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi:
– nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in
predpisih o urejanju trga dela;
– nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ki jih je
zavarovanec prejel zaradi dela na drugem delovnem mestu,
nadomestila plače za čas poklicne rehabilitacije iz drugega
odstavka 80. člena tega zakona in nadomestila plače iz invalidskega
zavarovanja, ko je zavarovanec delal s krajšim delovnim časom od
polnega, če je bil v času uživanja navedenih pravic obvezno
zavarovan;
– nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih
o zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih
oziroma po predpisih o urejanju trga dela, po predpisih o
starševskem dopustu in nadomestila za čas poklicne rehabilitacije
po prvem in tretjem odstavku 80. člena tega zakona.
(2) Zavarovancem iz tretje alineje prejšnjega odstavka se za čas
prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva plača
oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega
leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
(3) Kadar se v plačo za izračun pokojninske osnove všteva plača iz
preteklega leta, se ta plača valorizira z istim valorizacijskim
količnikom, kot bi se plača, ki je bila podlaga za izračun osnove
za odmero nadomestila.
(4) Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki v koledarskem
letu pred začetkom prejemanja nadomestila plače ni imel plače ali
nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, se za izračun
pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta.
33. člen
(preračun plače na polni delovni čas)
(1) Plača, ki jo delavec v posameznem letu zavarovanja doseže z
delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, se za ugotovitev
pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači
za polni delovni čas.
(2) Znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas za posamezno leto
zavarovanja, se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se
upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za
leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s
časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se
pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega
oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim
delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se vzame
kot plača za leto zavarovanja, ki se upošteva za izračun
pokojninske osnove.
34. člen
(vštevanje plače za dopolnilno delo)
Plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo pri drugem
delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna
razmerja, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če
so bili od nje plačani prispevki.
35. člen
(valorizacija osnov iz prejšnjih let)
(1) Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz prejšnjih let
zavarovanja, upoštevane po 30. in 32. členu tega zakona,
preračunajo z valorizacijskimi količniki.
(2) Valorizacijski količniki se vsako leto določijo na novo in se
izračunajo po naslednji formuli na tri decimalna mesta:
PPZOKPU = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za
koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki,
PPZOKL = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno
koledarsko leto
(3) Povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno
koledarsko leto od leta 1991 naprej, se izračuna tako, da se
povprečna bruto plača na zaposleno osebo, ugotovljena po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije, preračuna s povprečno
stopnjo davkov in prispevkov.
(4) Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen
za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
36. člen
(najnižja in najvišja pokojninska osnova)
(1) Najnižja pokojninska osnova se določi od 1. januarja
posameznega koledarskega leta v višini 76,5 % povprečne mesečne
plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem
letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po
povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s
katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega
leta. Višina najnižje pokojninske osnove se nato spreminja v višini
in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem
koledarskem letu.
(2) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika
najnižje pokojninske osnove.
(3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najnižje ali
najvišje pokojninske osnove določene v posameznem koledarskem letu,
če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu
uveljavitve pravice, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo
od zavarovančeve pokojninske osnove, ne dosega ali preseže znesek
starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od
najnižje ali najvišje pokojninske osnove.
37. člen
(določitev odstotka za odmero starostne pokojnine)
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku,
odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se
odmeri v višini 29,5 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa
se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni odstotek (v %)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v %)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v %)
|
|
|
15
|
29,50
|
25
|
43,10
|
35
|
56,70
|
|
16
|
30,86
|
26
|
44,46
|
36
|
58,06
|
|
17
|
32,22
|
27
|
45,82
|
37
|
59,42
|
|
18
|
33,58
|
28
|
47,18
|
38
|
60,78
|
|
9
|
34,94
|
29
|
48,54
|
39
|
62,14
|
|
20
|
36,30
|
30
|
59,90
|
40
|
63,50
|
|
21
|
37,66
|
31
|
51,26
|
|
|
|
22
|
39,02
|
32
|
52,62
|
|
|
|
23
|
40,38
|
33
|
53,98
|
|
|
|
24
|
41,74
|
34
|
55,34
|
|
|
|
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim),
ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2020 do 31.
decembra 2020, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini
27 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,26
%, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni odstotek (v %)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v %)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v %)
|
|
|
15
|
27,00
|
25
|
39,60
|
35
|
52,20
|
|
16
|
28,26
|
26
|
40,86
|
36
|
53,46
|
|
17
|
29,52
|
27
|
42,12
|
37
|
54,72
|
|
18
|
30,78
|
28
|
43,38
|
38
|
55,98
|
|
9
|
32,04
|
29
|
44,64
|
39
|
57,24
|
|
20
|
33,30
|
30
|
45,90
|
40
|
58,50
|
|
21
|
34,56
|
31
|
47,16
|
|
|
|
22
|
35,82
|
32
|
48,42
|
|
|
|
23
|
37,08
|
33
|
49,68
|
|
|
|
24
|
38,34
|
34
|
50,94
|
|
|
|
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim),
ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2021 do 31.
decembra 2021, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini
27,50 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje
1,28 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni odstotek (v %)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v %)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v %)
|
|
|
15
|
27,50
|
25
|
40,30
|
35
|
53,10
|
|
16
|
28,78
|
26
|
41,58
|
36
|
54,38
|
|
17
|
30,06
|
27
|
42,86
|
37
|
55,66
|
|
18
|
31,34
|
28
|
44,14
|
38
|
56,94
|
|
9
|
32,62
|
29
|
45,42
|
39
|
58,22
|
|
20
|
33,90
|
30
|
46,70
|
40
|
59,50
|
|
21
|
35,18
|
31
|
47,98
|
|
|
|
22
|
36,46
|
32
|
49,26
|
|
|
|
23
|
37,74
|
33
|
50,54
|
|
|
|
24
|
39,02
|
34
|
51,82
|
|
|
|
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem
(moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2022 do
31. decembra 2022, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v
višini 28 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se
prišteje 1,30 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni odstotek (v
%)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v
%)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v
%)
|
|
|
15
|
28,00
|
25
|
41,00
|
35
|
54,00
|
|
16
|
29,30
|
26
|
42,30
|
36
|
55,30
|
|
17
|
30,60
|
27
|
43,60
|
37
|
56,60
|
|
18
|
31,90
|
28
|
44,90
|
38
|
57,90
|
|
9
|
33,20
|
29
|
46,20
|
39
|
59,20
|
|
20
|
34,50
|
30
|
47,50
|
40
|
60,50
|
|
21
|
35,80
|
31
|
48,80
|
|
|
|
22
|
37,10
|
32
|
50,10
|
|
|
|
23
|
38,40
|
33
|
51,40
|
|
|
|
24
|
39,70
|
34
|
52,70
|
|
|
|
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od
1. januarja 2022 do 31. decembra 2022, pokojnina za 15
let zavarovalne dobe odmeri v višini 28,50 %. Za vsako
nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,32 %, brez
zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni odstotek za moške
(v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni odstotek za moške
(v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni odstotek za moške
(v %)
|
15
|
28,50
|
25
|
41,70
|
35
|
54,90
|
16
|
29,82
|
26
|
43,02
|
36
|
56,22
|
17
|
31,14
|
27
|
44,34
|
37
|
57,54
|
18
|
32,46
|
28
|
45,66
|
38
|
58,86
|
19
|
33,78
|
29
|
46,98
|
39
|
60,18
|
20
|
35,10
|
30
|
48,30
|
40
|
61,50
|
21
|
36,42
|
31
|
49,62
|
|
|
22
|
37,74
|
32
|
50,94
|
|
|
23
|
39,06
|
33
|
52,26
|
|
|
24
|
40,38
|
34
|
53,58
|
|
|
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem
(moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2023 do
31. decembra 2023, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v
višini 28,50 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se
prišteje 1,32 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni odstotek (v
%)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v
%)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v
%)
|
|
|
15
|
28,50
|
25
|
41,70
|
35
|
54,90
|
|
16
|
29,85
|
26
|
43,02
|
36
|
56,22
|
|
17
|
31,14
|
27
|
44,34
|
37
|
57,54
|
|
18
|
32,46
|
28
|
45,66
|
38
|
58,86
|
|
9
|
33,78
|
29
|
46,98
|
39
|
60,18
|
|
20
|
35,10
|
30
|
48,30
|
40
|
61,50
|
|
21
|
36,42
|
31
|
49,62
|
|
|
|
22
|
37,74
|
32
|
50,94
|
|
|
|
23
|
39,06
|
33
|
52,26
|
|
|
|
24
|
40,38
|
34
|
53,58
|
|
|
|
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem
(moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2024 do
31. decembra 2024, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v
višini 29 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se
prišteje 1,34 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni odstotek (v
%)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v
%)
|
Pokojninska doba
|
Odmerni odstotek (v
%)
|
|
|
15
|
29,00
|
25
|
42,40
|
35
|
55,80
|
|
16
|
30,34
|
26
|
43,74
|
36
|
57,14
|
|
17
|
31,68
|
27
|
45,08
|
37
|
58,48
|
|
18
|
33,02
|
28
|
46,42
|
38
|
59,82
|
|
9
|
34,36
|
29
|
47,76
|
39
|
61,16
|
|
20
|
35,70
|
30
|
49,10
|
40
|
62,50
|
|
21
|
37,04
|
31
|
50,44
|
|
|
|
22
|
38,38
|
32
|
51,78
|
|
|
|
23
|
39,72
|
33
|
53,12
|
|
|
|
24
|
41,06
|
34
|
54,46
|
|
|
|
Črtana skladno s 1. členom ZPIZ-2I
(Uradni list RS, št. 51/21).
(7) Če pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest
mesecev, znaša odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo iz
prvega odstavka tega člena 0,68 %, iz drugega odstavka 0,63 %, iz
tretjega odstavka 0,64 %, iz četrtega odstavka 0,65 %, iz petega
odstavka 0,66 % in iz šestega odstavka 0,67 %.
(7) Če pokojninska doba ne znaša eno leto,
znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmerni odstotek za dopolnjeno
pokojninsko dobo iz prvega odstavka tega člena 0,68 %, iz drugega
odstavka 0,63 %, iz tretjega odstavka 0,64 % in iz četrtega
odstavka 0,66 %.
(8) Ne glede na prvi do sedmi odstavek tega člena se zavarovancu,
ki izpolni pogoje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona in
ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje, vsako
nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem
zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh let
zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe
brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %.
(9) K pokojninski dobi, dopolnjeni po prenehanju ugodnejšega
vrednotenja, določenega v prejšnjem odstavku, se prišteje
pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz prejšnjega
odstavka, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih
mesecev.
(10) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do
predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, se zaradi skrbi za
vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske
unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti,
odstotek odmere pokojnine poveča za 1,36 %, vendar največ do višine
4,08 %. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena
ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v
trajanju vsaj 120 dni užival moški, o čemer se za vsakega
posameznega otroka sporazumno dogovorita. Če ni sporazumne
odločitve, je do dodatnega odmernega odstotka upravičen tisti od
staršev, ki je v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega
dopusta. Če nobeden od staršev ni bil na starševskem dopustu ali
sta uveljavila pravico do starševskega dopusta v enakem delu, je do
dodatnega odmernega odstotka upravičena ženska.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek dodatnega odmernega odstotka ni
mogoče priznati za otroke, ki so jih zavarovanci uveljavljali pri
znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega
zakona. Zavarovanec lahko za otroke, ne glede na njihovo število,
uveljavi pravico iz prejšnjega odstavka ali pa znižanje starostne
meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo
alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona.
38. člen
(odmera predčasne pokojnine)
(1) Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko
dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se
za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti
zmanjša za 0,3 %. Zmanjšanje pokojnine po določbah tega člena je
trajno.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v obdobju od leta
2013 do 31. decembra 2015 (moški) oziroma do 31. decembra 2019
(ženska) upošteva starost, določena v tretjem odstavku 27. člena
tega zakona, vendar zmanjšanje ne sme znašati več kot znaša
zmanjšanje za 5 let manjkajoče starosti.
(3) Če zavarovanec, ki je uveljavil izplačilo dela predčasne
pokojnine, pozneje uveljavi predčasno pokojnino, ker še ne
izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino, se mu predčasna
pokojnina odmeri po prvem odstavku tega člena.
39. člen
(najnižja pokojnina)
(1) Zavarovancu, ki pridobi pravico do
predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega
zakona, je zagotovljena najnižja pokojnina v znesku, ki se v letu
2021 določi v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove.
(2) Zavarovancu, ki pridobi pravico do
predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po
mednarodnih pogodbah, je zagotovljen najmanj sorazmerni del zneska
pokojnine iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na določbe tega zakona, ki
urejajo odmero starostne in invalidske pokojnine, je zavarovancu
(moškemu in ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali
invalidske pokojnine po določbah tega zakona in je dopolnil
pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina
pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne
pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina v višini
620 eurov.
(4) Ne glede na določbe tega zakona, ki
urejajo odmero invalidske pokojnine, se zavarovancu, ki je pridobil
pravico do invalidske pokojnine po določbah tega zakona, zagotavlja
invalidska pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 41
% najnižje pokojninske osnove.
(5) Zavarovancu iz tretjega in četrtega
odstavka tega člena, ki je pridobil pravico do starostne ali
invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je
zagotovljen sorazmerni del zneska pokojnine iz prejšnjega
odstavka.
(6) Pri ugotavljanju pokojninske dobe iz
tretjega odstavka tega člena se dodana doba ne upošteva.
(7) Zneski pokojnin iz prvega do petega
odstavka tega člena se usklajujejo v višini in rokih, v katerih se
izvajajo uskladitve pokojnin.
(8) Znesek pokojnine iz tretjega, četrtega
in petega odstavka tega člena se ne zagotavlja zavarovancem iz
prvega odstavka 401. člena tega zakona.
39.a člen
(izplačilo dela pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s
polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu ali je
izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po
predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, in sicer v skladu s
prvim odstavkom 391. člena ali 394. členom tega zakona, se od
prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 %
starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene
uveljavitve. Zavarovancu se del pokojnine iz prejšnjega stavka
lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno
zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(2) Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne
pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih, ki se je oziroma se
bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma
zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 40 % že
uveljavljene pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi
zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim
delovnim oziroma zavarovalnim časom. Del pokojnine se izplačuje do
prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom
oziroma največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno
zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(3) Če je posameznik uveljavil izplačilo po prvem in drugem
odstavku tega člena, se 40 % pokojnine lahko skupno izplačuje
največ za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
(4) Zavarovancu, ki je uveljavil izplačilo dela pokojnine, se po
poteku obdobja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena
izplačuje 20 % starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero 40
% starostne pokojnine z uskladitvami, če je obvezno vključen v
obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Zavod
po uradni dolžnosti začne izplačevati spremenjeno višino izplačila
dela pokojnine.
(5) Med uživanjem dela pokojnine iz prvega, drugega oziroma
četrtega odstavka tega člena ni mogoče zahtevati spremembe odmere
dela pokojnine, razen v primeru uveljavitve pravice do pokojnine in
ponovnega vstopa v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni
čas.
(6) Zavod v informaciji, ki jo pošlje zavarovancu po uradni
dolžnosti na podlagi šestega odstavka 140. člena tega zakona,
opozori na možnost uveljavitve izplačevanja 40 % starostne
pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena in poda
pojasnilo o izplačevanju 20 % starostne pokojnine po uradni
dolžnosti na podlagi četrtega odstavka tega člena.
IV. poglavje: DELNA POKOJNINA
40. člen
(delna pokojnina)
(1) Zavarovanec iz 14., 15., 16. oziroma 17. člena tega zakona, ki
je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne
pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v
obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega
delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno
ali 10 ur tedensko.
(2) Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine,
odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem
skrajšanju polnega delovnega časa.
(3) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine, se delna pokojnina poveča za sorazmerni del
zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona,
če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure
dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(4) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje
največ tri leta, znaša:
– 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(5) Sorazmerni del zneska iz tretjega odstavka po preteku obdobja
treh let znaša:
– 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.«.
(6) Zavarovancu se v času prejemanja delne pokojnine zaradi
spremembe obsega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena spremeni
višina delne pokojnine. Novi znesek delne pokojnine se izplačuje od
prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega zavarovanja.
(7) Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec
zahteva:
– izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine,
ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
– odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene
ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko
dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan
uveljavitve odstotnega povečanja ali
– ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero
starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani
prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob
prenehanju uživanja delne pokojnine.
40.a člen
(omejitev izplačevanja dela pokojnine, višje delne pokojnine in
višjega sorazmernega dela pokojnine)
(1) Če je zavarovanec v različnih časovnih obdobjih uveljavil
izplačilo dela pokojnine na podlagi prvega ali drugega odstavka
39.a člena tega zakona, delno pokojnino na podlagi tretjega
odstavka 40. člena tega zakona, ki je povišana za sorazmerni del
izplačila 40 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del pokojnine
na podlagi četrtega odstavka 116. člena tega zakona, ki je povišan
za sorazmerni del izplačila 40 % starostne pokojnine, znaša skupno
obdobje prejemanja dela pokojnine, višje delne pokojnine oziroma
višjega sorazmernega dela pokojnine največ tri leta vključitve v
obvezno zavarovanje.
(2) Po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka se zavarovancu
izplačuje 20 % starostne pokojnine, oziroma delna pokojnina,
povišana za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine
oziroma sorazmerni del starostne pokojnine, povišan za sorazmerni
del izplačila 20 % starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz
četrtega odstavka 39.a člena tega zakona, tretjega odstavka 40.
člena tega zakona ali četrtega odstavka 116. člena tega zakona.
(3) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem
odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem
odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec
ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30
delovnih dni oziroma če je na dan vložitve zahteve že odsoten z
dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju več kot 30 delovnih dni, pri
čemer se kot tedenska delovna obveznost šteje pet delovnih dni v
tednu, od ponedeljka do petka.
(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti
prejemek začne znova izplačevati, ko začne opravljati delo.
(5) Zavod pridobi podatke o začasni zadržanosti z dela iz tretjega
odstavka tega člena od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
in po uradni dolžnosti preneha izplačevati prejemke iz tretjega
odstavka tega člena.
(6) Izplačilo dela pokojnine iz 39.a člena tega zakona ne pripada
zavarovancem, ki so v zavarovanje vključeni na podlagi prvega
odstavka 19. člena tega zakona.
(7) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem
odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem
odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec
iz šestega odstavka 14. člena ter iz 15., 16. in 17. člena tega
zakona na dan uveljavitve izplačila in ves čas prejemanja nima v
celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.
(8) Zavod pridobi podatke iz prejšnjega odstavka od finančne
uprave. Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti
prejemek začne ponovno izplačevati s prvim dnem po plačilu
prispevkov za socialno varnost v celoti.
V. poglavje: INVALIDSKA POKOJNINA
41. člen
(pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine)
Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I.
kategorije;
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in
ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne
rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55
let;
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in
ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj
štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni
zagotovljena, ker je star nad 50 let;
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III.
kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je
dopolnil 65 let starosti.
42. člen
(minimalna pokojninska doba)
Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske
pokojnine, če je invalidnost posledica:
– poškodbe pri delu ali poklicne bolezni – ne glede na pokojninsko
dobo;
– poškodbe zunaj dela ali bolezni – pod pogojem, da je ob nastanku
invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino
obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti
(v nadaljnjem besedilu: delovna leta), šteto delovna leta kot polna
leta.
43. člen
(mlajši invalid)
(1) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti
pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske
pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno
zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne
dobe.
(2) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti
po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom
starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da
je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki
pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.
44. člen
(štetje delovnih let od višje starostne meje)
Zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, se delovna
leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti. Zavarovancu, ki je
pridobil visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, se delovna
leta štejejo od dopolnjenega 29. leta starosti.
44.a člen
(štetje delovnih let v primeru izboljšanja zdravstvenega
stanja)
Zavarovancu, ki je bil uživalec invalidske pokojnine in se mu je
zdravstveno stanje izboljšalo, se v ugotavljanje obdobja za
določitev delovnih let ne všteva obdobje uživanja invalidske
pokojnine.
45. člen
(pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine)
(1) Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove,
izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne
pokojnine.
(2) Invalidska pokojnina, pridobljena s krajšo zavarovalno dobo od
obdobja, iz katerega se po 30. členu tega zakona upoštevajo osnove
za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se
odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi osnov, od
katerih so bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja,
razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do
invalidske pokojnine.
(3) Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do
invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina
odmeri od najnižje pokojninske osnove.
46. člen
(pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine v posebnih
primerih)
Osebam, pri katerih je invalidnost nastala v času trajanja
zavarovanja po prvem in drugem odstavku, prvi alineji tretjega
odstavka ali drugi alineji petega odstavka 20. člena tega zakona in
jim pokojninske osnove ni mogoče določiti po prejšnjem členu tega
zakona, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske
osnove.
47. člen
(odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni)
(1) Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske
osnove v odstotku, ki ga za moške za 40 let pokojninske dobe določa
37. člen tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se invalidska pokojnina odmeri
od pokojninske osnove v odstotku določenem glede na dopolnjeno
pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu tega zakona, če je
za zavarovanca ugodneje.
48. člen
(odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe zunaj dela ali
bolezni)
(1) Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni
ali poškodbe zunaj dela, se odmeri od pokojninske osnove v
odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način,
določen v 37. členu tega zakona.
(2) Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri
zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti 65
let, najmanj v višini 41 % pokojninske osnove.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek znaša najnižji odstotek za
odmero invalidske pokojnine v letih:
– 2020 37 % za moške in 39 % za ženske,
– 2021 38 % za moške in 39 % za ženske,
– 2022 39 % za moške in ženske,
– 2023 40 % za moške in ženske.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek znaša
najnižji odstotek za odmero invalidske pokojnine v
letih:
– 2020 37 % za moške in 39 % za
ženske,
– 2021 38 % za moške in 39 % za
ženske,
– 2022 40 % za moške in ženske.
(4) Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela
nastopila po dopolnitvi starosti 65 let, se invalidska pokojnina
odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero
starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.
49. člen
(upoštevanje prištete pokojninske dobe)
(1) Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob
upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe zavarovanca in prištete
pokojninske dobe, izračunane po 137. členu tega zakona.
(2) Invalidska pokojnina, odmerjena po prejšnjem odstavku za
invalidnost, ki je posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, ne
more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če
dopolnjena pokojninska doba presega 40 let oziroma če je odmerni
odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo višji od odmernega odstotka
za 40 let pokojninske dobe za moškega, določenega v 37. členu tega
zakona.
50. člen
(kombinirani vzroki invalidnosti)
(1) Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec
pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu
ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe
zunaj dela, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina, ki je
sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za
poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela
invalidske pokojnine, odmerjene za bolezen ali poškodbo zunaj
dela.
(2) Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prejšnjem
odstavku se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno
invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,
koliko pa posledice bolezni ali poškodbe zunaj dela.
51. člen
(odmera invalidske pokojnine pri kombiniranih vzrokih
invalidnosti)
(1) Invalidska pokojnina, ki pripada zavarovancu po prejšnjem
členu, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina,
kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila
skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.
(2) Od vsakega tako izračunanega zneska se odmeri odstotek, ki
ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno
invalidnost. Seštevek tako dobljenih zneskov ne more biti nižji od
26 % najnižje pokojninske osnove in ne more presegati zneska
pokojnine, odmerjene v višini 57,25 % od pokojninske osnove.
VI. poglavje: PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI
52. člen
(pogoji na strani umrlega zavarovanca oziroma uživalca
pravic)
(1) Vdova, vdovec oziroma drugi družinski člani umrlega zavarovanca
oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pridobijo pravico
do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem, če je ta:
– izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne
oziroma invalidske pokojnine po tem zakonu, pri čemer se smrt
šteje, kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti
ali
– bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz
obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti
iz obveznega zavarovanja.
(2) Če je zavarovanec oziroma uživalec pravic po tem zakonu umrl
zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo
upravičenci pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem
ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil.
(3) Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice vdove, vdovca
oziroma drugih družinskih članov do pokojnine po umrlem zavarovancu
oziroma uživalcu pravic po tem zakonu, ima enake posledice kot
njegova smrt tudi pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za
mrtvega.
1. Vdovska pokojnina
53. člen
(pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine)
(1) Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega
zavarovanca oziroma uživalca pravic:
– če je do njegove smrti dopolnil(a) starost 58 let;
– če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali
je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti;
– če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo
pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa
ima do njih dolžnost preživljanja.
(2) Če postane vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske
pokojnine po tretji alineji prejšnjega odstavka tega člena
popolnoma nezmožen(a) za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine,
dokler je podana takšna nezmožnost.
(3) Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca
pravic, določenih s tem zakonom, ni dopolnil(a) 58 let starosti,
dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske
pokojnine, ko dopolni 58 let starosti.
(4) Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine,
pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka
tega člena, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do
vdovske pokojnine. Če ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim
58. letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova uveljavi,
ko dopolni 58 let starosti.
(5) Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega
člena, znaša starostna meja za pridobitev pravice do vdovske
pokojnine v obdobju od leta 2013 do leta 2021:
Leto
|
Starostna meja
|
Prvi, tretji in četrti odstavek
|
Tretji in četrti odstavek
|
2013
|
53 let in 6 mesecev
|
48 let in 6 mesecev
|
2014
|
54 let
|
49 let
|
2015
|
54 let in 6 mesecev
|
49 let in 6 mesecev
|
2016
|
55 let
|
50 let
|
2017
|
55 let in 6 mesecev
|
50 let in 6 mesecev
|
2018
|
56 let
|
51 let
|
2019
|
56 let in 6 mesecev
|
51 let in 6 mesecev
|
2020
|
57 let
|
52 let
|
2021
|
57 let in 6 mesecev
|
52 let in 6 mesecev
|
54. člen
(vdovska pokojnina v posebnih primerih)
(1) Pravico do vdovske pokojnine ima tudi:
– vdova, ki se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic,
določenih s tem zakonom, rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti,
in sicer od njegove smrti naprej;
– ob pogojih iz prejšnjega člena zakonec, čigar zakon je bil
razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do
preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca
pravic, določenih s tem zakonom;
– ob pogojih iz prejšnjega člena oseba, ki je zadnja tri leta pred
smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom,
živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki
urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah
izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z
umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela
skupnega otroka.
(2) V primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena pridobi
razvezani zakonec pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če
ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske
zveze ali zunajzakonski partner.
2. Družinska pokojnina
55. člen
(pogoji za pridobitev pravice do družinske pokojnine)
(1) Po smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem
zakonom, pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 52. člena tega zakona,
pridobijo pravico do družinske pokojnine:
– otroci;
– pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je
zavarovanec preživljal ter starši, ki jih je bil umrli zavarovanec
oziroma uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati v skladu
s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja (v
nadaljnjem besedilu: drugi družinski člani).
(2) V primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka se šteje, da so
brez staršev tudi vnuki oziroma drugi otroci, katerih starši so
sicer živi, vendar so popolnoma nezmožni za delo v smislu 59. člena
tega zakona.
56. člen
(preživljanje družinskega člana)
(1) Šteje se, da je zavarovanec ali uživalec pravice do svoje smrti
preživljal družinskega člana, če:
– je do smrti imel z njim skupno stalno prebivališče in
– njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred
zavarovalnim primerom niso presegli 29 % najnižje pokojninske
osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera.
(2) Med dohodke družinskih članov šteje tudi katastrski dohodek in
drugi dohodki, ki so po predpisih, ki urejajo dohodnino osnova za
odmero dohodnine.
(3) Med dohodke družinskih članov ne šteje denarna socialna pomoč
po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.
(4) Če sta oba starša, ki ju je zavarovanec ali uživalec pravice
preživljal, še živa, se dohodki enega od roditeljev pri
ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka iz prvega odstavka tega
člena delijo na oba roditelja. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar
imata oba starša dohodek.
(5) Če družinski član iz prvega odstavka tega člena ni imel ali
nima z zavarovancem ali uživalcem pravice skupnega stalnega
prebivališča, izpolnjuje pa druge pogoje iz navedenega odstavka,
šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu
pred nastankom zavarovalnega primera redno mesečno dajal denarna
sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem
letu.
57. člen
(otroci)
(1) Otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ima pravico do
družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca
šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
(2) Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v
višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca
naslednjega šolskega leta.
(3) Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri
zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje
do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojem, da je prijavljen pri
zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki
urejajo trg dela.
(4) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do
katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali do
konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja
takšna nezmožnost.
(5) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do
katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali po
končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je
zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom,
preživljal do svoje smrti.
(6) Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali
poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi
med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do
dopolnjenega 26. leta starosti, če je šolanje nadaljeval pred
dopolnjenim 26. letom starosti.
58. člen
(drugi družinski člani)
(1) Starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravic,
določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti, pridobijo
pravico do družinske pokojnine, če so:
– do smrti umrlega dopolnili starost 60 let ali
– bili ob smrti umrlega popolnoma nezmožni za delo.
(2) Če med trajanjem pravice do družinske pokojnine po drugi
alineji prejšnjega odstavka upravičenec dopolni 60 let starosti,
trajno obdrži družinsko pokojnino.
(3) Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev umrlega, ki jih je
ta preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske
pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v obdobju
od leta 2013 do leta 2015 za mater, za očeta pa v letu 2013,
starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine v posameznem
koledarskem letu:
Leto
|
Starost (leta)
|
Mati
|
Oče
|
2013
|
57
|
59
|
2014
|
58
|
|
2015
|
59
|
|
59. člen
(popolna nezmožnost za delo)
Za popolno nezmožnost za delo, ki je pogoj za pridobitev pravice do
družinske oziroma vdovske pokojnine, velja pri otrocih nezmožnost
za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa I. kategorija
invalidnosti.
60. člen
(osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine)
(1) Osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je:
– pokojnina do katere je bil uživalec upravičen ob smrti;
– pokojnina ali sorazmerni del pokojnine, odmerjene po mednarodnih
pogodbah, do katere je bil upravičen uživalec pokojnine ob
smrti;
– starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo imel glede na vzrok
smrti zavarovanec, uživalec delne pokojnine in pravic na podlagi
invalidnosti iz obveznega zavarovanja.
(2) Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi
se upoštevajo tudi za izračun osnove za odmero vdovske oziroma
družinske pokojnine.
(3) Najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine
je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 38 % pokojninske
osnove.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek znaša najnižja osnova za
odmero vdovske oziroma družinske pokojnine v letih:
– 2020: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 34 % pokojninske
osnove,
– 2021: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 35 % pokojninske
osnove,
– 2022: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 36 % pokojninske
osnove,
– 2023: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 37 % pokojninske
osnove.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek znaša
najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine v
letih:
– 2020: pokojnina, odmerjena najmanj v
višini 34 % pokojninske osnove,
– 2021: pokojnina, odmerjena najmanj v
višini 35 % pokojninske osnove,
– 2022: pokojnina, odmerjena najmanj v
višini 36,5 % pokojninske osnove.
61. člen
(odmera in del vdovske pokojnine)
(1) Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70 % od osnove iz
prejšnjega člena.
(2) Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine
tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine,
lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko vdovi
ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne, starostne ali
invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče
vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic,
določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 %
najnižje pokojninske osnove.
(4) Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more
presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje
pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.
(5) Če uveljavi izplačilo dela vdovske pokojnine le eden od
zakoncev iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, se souživalcu
prizna vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino, do
katere sta upravičena, in izplačilom dela vdovske pokojnine.
62. člen
(odmera družinske pokojnine)
(1) Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene v 60. členu
tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in
števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v
višini 70 %, za dva v višini 80 %, za tri v višini 90 % ter za
štiri ali več v višini 100 % osnove.
(2) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali samo
drugi družinski člani, se družinska pokojnina odmeri v višini iz
prejšnjega odstavka in se razdeli na enake dele glede na število
družinskih članov. Če imajo poleg otrok pravico do družinske
pokojnine tudi drugi družinski člani, se odmeri otrokom družinska
pokojnina v višini, določeni v prejšnjem odstavku in razdeli na
enake dele glede na število družinskih članov, drugim družinskim
članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ki
se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če
razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada
najstarejšemu družinskemu članu.
(3) Mladoletnim otrokom in drugim mladoletnim družinskim članom, ki
živijo ločeno, se na njihovo zahtevo družinska pokojnina izplačuje
ločeno.
(4) Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in
družinske pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri:
– v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v
odstotku, določenem glede na število družinskih članov v prvem
odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec,
če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in otroci,
ali
– v višini, določeni v prvem odstavku 61. člena tega zakona, če so
do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in drugi družinski
člani; drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero
družinske pokojnine ali
– v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v
odstotku, določenem glede na število družinskih članov v prvem
odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec,
če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in otroci;
drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero
družinske pokojnine.
(5) Otroku, ki izgubi oba starša zavarovanca oziroma uživalca
pravic, določenih s tem zakonom, se odmeri družinska pokojnina po
tistem od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini 100 % osnove
iz 60. člena tega zakona. Dvema ali več otrokom pa se v takem
primeru odmerita družinski pokojnini po vsakem od umrlih staršev v
višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona, ki se delita v enakih
sorazmernih delih glede na število otrok. Če razdelitev na enake
dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu otroku.
VII. poglavje: PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1. Splošni pojmi
63. člen
(definicija invalidnosti)
(1) Invalidnost po tem zakonu je podana, če se zaradi sprememb v
zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali
ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem
zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma
ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
(2) Invalidnost se razvršča v naslednje kategorije:
– I. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati
organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega
poklica in nima več preostale delovne zmožnosti;
– II. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj
poklic zmanjšana za 50 % ali več;
– III. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim
delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim
časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma če je
zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot
50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim
delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na
katerem dela.
(3) Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem
zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim
in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo,
dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za
določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
(4) Za zavarovanca iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se kot svoj
poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan
in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim
zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno
usposobljenost in delovne izkušnje.
(5) Pri zavarovancu iz prejšnjega odstavka je invalidnost podana,
če zavarovanec ni več zmožen polni delovni čas opravljati
dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.
(6) Zavarovanec, ki ni vključen v obvezno zavarovanje, lahko
zahteva, da za delo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena
šteje delo, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh
letih pred nastankom invalidnosti.
64. člen
(preostala delovna zmožnost)
(1) Preostala delovna zmožnost je podana:
– če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim
naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem
mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma
usposobljenosti ali
– če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za
drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali
– če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za
drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali
– če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.
(2) Preostala delovna zmožnost zavarovanca se ugotavlja pri
invalidnosti II. in III. kategorije.
65. člen
(vzroki za nastanek invalidnosti)
Vzroki za nastanek invalidnosti so:
– poškodba pri delu;
– poklicna bolezen;
– bolezen;
– poškodba zunaj dela.
66. člen
(poškodba pri delu)
(1) Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje:
– poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega
mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je
posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve
telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je
takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti,
na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
– poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi
zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali
nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na
način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni
poti;
– obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega
naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti,
na podlagi katere je oboleli zavarovan.
(2) Za poškodbo pri delu šteje tudi poškodba, povzročena na način
iz prejšnjega odstavka, ki jo utrpijo zavarovanci v okoliščinah iz
20. in 21. člena tega zakona.
67. člen
(poškodba, nastala v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega
varstva)
Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje tudi poškodba, povzročena
na način, določen v prvi alineji prvega odstavka prejšnjega člena,
ki jo utrpi zavarovanec v zvezi z uveljavljanjem pravice do
zdravstvenega varstva, če nastane:
– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja
zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi; med prebivanjem v kraju, kjer
je pregled, če je zavarovanca poklical na pregled pristojni
zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda; če ni
bil napoten, pa je iskal potrebno nujno zdravniško pomoč;
– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do zdravstvene
organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje, ali
pri vrnitvi; med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri
se zdravi, pri čemer je z zdravljenjem mišljena tudi medicinska
rehabilitacija;
– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja pregleda
ali zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik,
konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda določil
zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga je poslal na zdravniški
pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med prebivanjem v
tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s
spremljanjem bolnika;
– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta ali od kraja, v
katerem je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda
ali organizacije, kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge
ortopedske pripomočke, ki mu jih je predpisal pristojni zdravnik;
ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se nahaja v teh zavodih ali
organizacijah.
68. člen
(poklicna bolezen)
(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z daljšim
neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na
določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir
dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
(2) Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni,
pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek
ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi
minister, pristojen za zdravje.
69. člen
(splošni pogoji za pridobitev pravic na podlagi
invalidnosti)
(1) Če ni s tem zakonom določeno drugače, pridobi zavarovanec
pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob
nastanku invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti in:
– je vključen v obvezno zavarovanje – ne glede na dopolnjeno
pokojninsko dobo;
– ni vključen v obvezno zavarovanje – če izpolnjuje pogoje
zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za
pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
(2) Zavarovanci iz 18. člena tega zakona pridobijo pravice iz
invalidskega zavarovanja na podlagi I. kategorije, v primeru
razvrstitve v II. kategorijo pa pravico do poklicne
rehabilitacije.
VIII. poglavje: PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ INVALIDSKEGA
ZAVAROVANJA
1. Poklicna rehabilitacija
70. člen
(namen poklicne rehabilitacije)
Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se
zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug
poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno
vključi v delovno okolje oziroma se usposobi za opravljanje istega
poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z
ustreznimi tehničnimi pripomočki.
71. člen
(obveznost poklicne rehabilitacije)
Zavarovanec, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se
je dolžan usposabljati za ustrezno delo ob pogojih in na način,
določen s tem zakonom, ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v
pogodbi iz 77. člena tega zakona.
72. člen
(pogoji za pridobitev pravice do poklicne
rehabilitacije)
(1) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:
– pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
– ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let
starosti;
– ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo
delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom.
(2) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi
zavarovanec:
– pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
– ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let
starosti;
– ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo
delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega,
najmanj štiri ure dnevno.
73. člen
(prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter pospeševanje
zaposlovanja)
(1) Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca, pri katerem je
nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih
sredstev, zavod prevzame stroške prilagoditve.
(2) Če je za ohranitev zaposlitve zavarovanca, pri katerem je
nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih
sredstev, zavod delno ali v celoti prevzame stroške
prilagoditve.
(3) Zavod lahko nameni del sredstev za invalidsko zavarovanje za
ohranitev zaposlitve in pospeševanje zaposlovanja delovnih
invalidov.
(4) Merila in postopek za določanje višine sredstev iz tega člena
določi zavod.
74. člen
(poklicna rehabilitacija v posebnih primerih
zavarovanja)
Zavarovanec iz prvega in drugega odstavka, prve, druge in tretje
alineje tretjega odstavka in druge alineje petega odstavka 20.
člena tega zakona se s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo, za
katero se zahteva strokovna izobrazba, kakršno daje šola, ki jo je
obiskoval pred nastankom invalidnosti, razen če iz osebnih razlogov
to ni mogoče.
75. člen
(načini poklicne rehabilitacije)
Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo
zavarovanca opravi:
– s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem;
– s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu
oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja;
– z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo
usposabljal za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni
čas;
– z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami
izobraževanja.
76. člen
(privajanje na delo)
Za poklicno rehabilitacijo šteje tudi čas privajanja na delo, za
katerega se je zavarovanec usposobil s poklicno rehabilitacijo, če
je to potrebno, da bi mogel z normalnim delovnim učinkom opravljati
drugo ustrezno delo.
77. člen
(pogodba o poklicni rehabilitaciji)
(1) Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in
trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za
usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev
pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji, se
določijo v pogodbi, ki jo sklenejo zavod, delodajalec ali zavod za
zaposlovanje ter zavarovanec.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene, ko postane odločba o
priznanju pravice do poklicne rehabilitacije dokončna.
(3) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi
medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
(4) Pri poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlitvi
zavarovancev sodelujejo organizacije za usposabljanje in
zaposlovanje invalidnih oseb ter zavod za zaposlovanje.
(5) Zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije sta zavodu
dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije
najmanj vsakih šest mesecev.
78. člen
(pravica do nastanitve)
Če je glede na oddaljenost zavarovančevega bivališča od šole,
organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ali
od delodajalca, kjer je na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna
vožnja s prevoznimi sredstvi, zavarovanec pa se glede na stanje
invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu
tudi ni preskrbljen poseben prevoz, ima pravico do nastanitve na
stroške zavoda, ki jih določi zavod.
79. člen
(dolžnost zagotavljanja poklicne rehabilitacije)
(1) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki
Sloveniji, je dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo
delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka
invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod.
(2) Pri poklicni rehabilitaciji zavarovancev lahko sodeluje z
zavodom in delodajalci tudi zavod za zaposlovanje.
(3) Stroške poklicne rehabilitacije pokriva zavod.
80. člen
(nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije)
(1) Zavarovancu iz prvega odstavka 72. člena tega zakona, ki se ne
usposablja ob delu, pripada v obdobju od pridobitve pravice do
poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije
denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 130 % invalidske pokojnine,
ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(2) Zavarovancu, ki se izobražuje ob delu za drugo delo, ki ga bo
opravljal s polnim delovnim časom, pripada od nastopa in do končane
poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 40
% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka
invalidnosti.
(3) Zavarovancu iz drugega odstavka 72. člena tega zakona pripada
nadomestilo po prvem odstavku tega člena.
(4) Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po
vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena tega zakona ali če ne
izpolnjuje v njej določenih obveznosti ali če v določenem roku iz
neopravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi iz 77. člena tega
zakona, ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanec na podlagi iste
invalidnosti ne more pridobiti nobenih pravic po tem zakonu.
2. Pravica do premestitve
81. člen
(pravica do premestitve)
(1) Pravico do premestitve pridobi zavarovanec:
– po končani poklicni rehabilitaciji po prvem odstavku 72. člena
tega zakona;
– s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala II.
kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti;
– s III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovančeva delovna
zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če
zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom,
vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
(2) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki
Sloveniji, zagotovi pravico do premestitve delodajalec.
3. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj
štiri ure dnevno
82. člen
(pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega,najmanj
štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko)
(1) Zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti
in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, ter zavarovanec,
pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem
55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje
dela, na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim
časom od polnega, imata pravico do dela s krajšim delovnim časom od
polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur
tedensko.
(2) Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj
štiri ure dnevno, na drugem delu pridobi zavarovanec po končani
poklicni rehabilitaciji po drugem odstavku 72. člena tega
zakona.
(3) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki
Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od
polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko,
delodajalec.
83. člen
(izbira pravice do poklicne rehabilitacije)
Delovnemu invalidu se lahko namesto pravice do premestitve ali
pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri
ure dnevno, prizna pravica do poklicne rehabilitacije, če tako
zahtevo poda najkasneje na dan obravnave na invalidski komisiji I.
stopnje. V tem primeru ima vse pravice na podlagi in v zvezi s
poklicno rehabilitacijo.
4. Začasno nadomestilo
84. člen
(začasno nadomestilo)
(1) Zavarovanec, ki ima po zaključku poklicne rehabilitacije
priznano pravico do premestitve ali pravico do dela s krajšim
delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset
ur tedensko, ima do začetka dela na drugem delu s polnim ali
krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma
dvajset ur tedensko, pravico do začasnega nadomestila.
(2) Začasno nadomestilo se odmeri zavarovancu:
– iz 14. člena tega zakona v višini invalidske pokojnine, ki bi mu
pripadala na dan nastanka invalidnosti;
– iz 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21. in 25. člena tega zakona v
višini 50 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan
nastanka invalidnosti.
(3) Začasno nadomestilo iz druge alineje prejšnjega odstavka se
zavarovancu izplačuje do dneva ponovne zaposlitve, vendar največ
dve leti.
5. Pravica do nadomestila za invalidnost
85. člen
(pravica do nadomestila za invalidnost in odmera nadomestila)
(1) Pravico do nadomestila za invalidnost ima zavarovanec s
priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji
ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije
po dopolnjenem 55. letu starosti ali invalidnost III. kategorije,
če je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za
manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s
polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu,
na katerem dela, če:
– ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno
zavarovan ali
– mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja
komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali
neodvisno od njegove volje ali krivde ali
– je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali
– se je zaposlil na drugem delovnem mestu.
(2) Zavarovancu s priznano pravico do premestitve po končani
poklicni rehabilitaciji in zavarovancu, pri katerem je nastala
invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti, se
nadomestilo odmeri:
– v primerih iz prve alineje prejšnjega odstavka v višini 80 %
invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku
invalidnosti;
– v primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka v višini 80 %
invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku
invalidnosti;
– v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka v višini 40 %
invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti,
če je prekinil delovno razmerje po dopolnitvi 58 let starosti;
– v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka, če zavarovanec
še ni dopolnil 58 let starosti, in v primerih iz četrte alineje
prejšnjega odstavka v višini 20 % invalidske pokojnine, ki bi mu
pripadala ob nastanku invalidnosti.
(3) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III.
kategorije, se v primeru, ko je zavarovančeva delovna zmožnost za
njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še
lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni
zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, nadomestilo
odmeri:
– v primerih iz prve alineje prvega odstavka tega člena v višini 60
% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku
invalidnosti;
– v primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena v višini
60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku
invalidnosti;
– v primerih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena v višini
25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku
invalidnosti;
– v primerih iz četrte alineje prvega odstavka tega člena v višini
35 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku
invalidnosti.
6. Pravica do delnega nadomestila
86. člen
(pravica do delnega nadomestila in odmera delnega
nadomestila)
(1) Pravico do delnega nadomestila ima zavarovanec s priznano
pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri
ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82.
člena tega zakona.
(2) Delno nadomestilo se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju
polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine,ki bi zavarovancu
pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini:
– 50 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno
oziroma 20 ur tedensko;
– 37,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno
oziroma 25 ur tedensko;
– 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno
oziroma 30 ur tedensko;
– 12,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno
oziroma 35 ur tedensko.
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prejšnjem odstavku, se
poveča:
– za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu,
na katerem dela, in začne delati na drugem delovnem mestu;
– za 30 %, če zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji začne
delati na drugem delu.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se delno
nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi
zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če zavarovanec
izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev
podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove
volje ali krivde ali če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil
zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan.
(5) V primerih iz tretjega odstavka tega člena povečano delno
nadomestilo ne sme presegati 80 % invalidske pokojnine, ki bi
zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(6) Delno nadomestilo se zavarovancu, ki po lastni volji ali krivdi
prekine delovno razmerje, odmeri v višini 25 % invalidske
pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(7) Zavarovancu iz 15., 16., 17., 18., 19., 21. in 25. člena tega
zakona se delno nadomestilo odmeri v višini, določeni v drugem
odstavku tega člena.
87. člen
(odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja)
(1) Nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se
odmerijo od osnove najmanj v odstotku najnižje pokojninske osnove,
ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu tega
zakona.
(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka se osebam, ki niso vključene
v obvezno zavarovanje, odmerijo najmanj v višini najnižje
pokojnine.
(3) Denarno nadomestilo iz prvega in tretjega odstavka 80. člena
tega zakona se lahko odmeri največ v odstotku najvišje pokojninske
osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37.
členu tega zakona.
88. člen
(brezposelni delovni invalidi)
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan,
in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil
delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku
invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila ali ustreznega
denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po
dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja
ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri
zavodu za zaposlovanje.
89. člen
(zagotavljanje nadomestil)
(1) Zavod zagotavlja, odmerja, usklajuje in izplačuje nadomestila
iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka začasno nadomestilo, ki
pripada zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki
Sloveniji, za čas od končane poklicne rehabilitacije do pričetka
dela na novem delovnem mestu, izplačuje in usklajuje po določbah
tega zakona delodajalec v svoje breme, odmeri pa ga zavod.
90. člen
(usklajevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)
Nadomestila iz invalidskega zavarovanja v zvezi s pravicami na
podlagi II. in III. kategorije invalidnosti se usklajujejo enako
kot pokojnine.
91. člen
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)
(1) Za izplačilo nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz 80.,
84., 85. in 86. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe
četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 111. člena tega
zakona.
(2) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka,
ki se po 32. členu tega zakona štejejo v pokojninsko osnovo, zavod
pri izračunu pokojninske osnove upošteva tako, da jih poveča s
povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(3) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se ne vštevajo v
pokojninsko osnovo, zavod pred izplačilom obračuna na način, kot
velja za pokojnine.
(4) Nadomestilo iz drugega odstavka 89. člena tega zakona
delodajalec izplačuje enako, kot to velja za izplačilo plač.
92. člen
(sprememba delovnopravnega statusa delovnega invalida)
Ob vsaki spremembi delovnopravnega statusa delovnega invalida se
nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona ponovno
odmeri.
93. člen
(poslabšanje zdravstvenega stanja in nova invalidnost)
(1) Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali
III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane
nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela,
tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to
pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti
izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe,
določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice.
(2) Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe se
brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja
brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi
invalidnosti po tem zakonu.
(3) Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je
posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na
podlagi nastanka sprememb v invalidnosti ali nove invalidnosti v
primerih iz prvega odstavka tega člena novo pravico, ne glede na
dopolnjeno pokojninsko dobo.
(4) Zavarovanec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi na
podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za
odpoved pogodbe o zaposlitvi in ki se mu že ugotovljena invalidnost
poslabša ali pri njem nastane nov primer invalidnosti, tako da
izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico,
če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje
pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem
zakonom, za pridobitev nove pravice, in sicer ne glede na vzrok
nastanka prve invalidnosti.
94. člen
(kontrolni pregledi)
(1) Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti,
nastale pred dopolnjenim 45. letom starosti, se z obveznimi
kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsakih pet let, ponovno
ugotavlja invalidnost.
(2) Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po
dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred ali po preteku
petletnega roka.
(3) V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da
kontrolni pregled ni potreben.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem
se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
(5) Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na
kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in
postrežbi.
IX. poglavje: LETNI DODATEK IN DODATEK ZA POMOČ IN
POSTREŽBO
1. Letni dodatek
95. člen
(določitev letnega dodatka)
(1) Letni dodatek se določi v dveh različnih višinah tako, da
prejmejo:
– višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem
dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine
po drugem roditelju je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali
nižja od zneska 55,63 % najnižje pokojninske osnove;
– nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem
dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine
po drugem roditelju v mesecu izplačila letnega dodatka presega
znesek 55,63 % najnižje pokojninske osnove, uživalci delnih
pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona.
(2) Do nižjega zneska letnega dodatka so upravičeni tudi uživalci
nadomestil iz invalidskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in
54/98), uživalci delne invalidske pokojnine po Zakonu o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06
– uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod,
98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ,
94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem
besedilu: ZPIZ-1), uživalci nadomestila za čas poklicne
rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost
po ZPIZ-1 in po tem zakonu ter uživalci delnega nadomestila po tem
zakonu.
(3) Uživalcem denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka se letni
dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno
zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so
zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega
zavarovanja.
(4) Znesek letnega dodatka se določi v zakonu, ki ureja izvrševanje
proračuna.
96. člen
(določitev sorazmernega dela letnega dodatka)
Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih
pogodb izplačuje v sorazmernem delu, uživalcem družinskih ali
vdovskih pokojnin, katerim se družinska in vdovska pokojnina
izplačuje ločeno, uživalcem delnih pokojnin in pokojnin iz 116.
člena tega zakona, se znesek letnega dodatka, določen v prejšnjem
členu, izplača v sorazmernem delu.
97. člen
(izplačilo letnega dodatka v letu uveljavitve ali prenehanja
prejemkov)
(1) Uživalcem pokojnin ali nadomestil iz prvega in drugega odstavka
95. člena tega zakona, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem
letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po
dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do
pokojnine ali nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu
niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v
sorazmernem delu.
(2) Na enak način se izplača letni dodatek tudi upravičencem, ki
jim pravica do pokojnine ali nadomestila preneha do konca meseca, v
katerem se izplača letni dodatek. Kot mesec uživanja prejemka se
šteje mesec, v katerem ga je upravičenec prejemal najmanj 15
dni.
98. člen
(rok za izplačilo)
(1) Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za
mesec maj tekočega leta brez izdaje posamičnega akta. Zavod lahko s
soglasjem ministra, pristojnega za finance, izplača letni dodatek v
več obrokih ali kasneje.
(2) V primeru, da je pravica do pokojnine ali nadomestila priznana
po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek upravičencem
izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega
nadomestila.
2. Dodatek za pomoč in postrežbo
99. člen
(upravičenci)
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne,
predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne
življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.
100. člen
(upravičenci – aktivni zavarovanci)
(1) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi
zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati
samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni opredeljeni v 2.
skupini definicije slepote (v nadaljnjem besedilu: slabovidni),
zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem
samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, ter nepokretni
zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim,
vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nimajo pravice
do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka obdržijo pravico do dodatka za
pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je
delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če
pridobijo pravico do pokojnine.
(3) Za nepokretnega šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost
premikanja zmanjšana najmanj za 70 %.
(4) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki
so oslepele kot uživalci pokojnine.
(5) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi slepe
osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda
ali upokojencu.
(6) Zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana
najmanj za 70 % in niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do
dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do
poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in postrežbo pripada tem
zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.
101. člen
(opravljanje osnovnih življenjskih potreb)
(1) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje
vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v
zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih
potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči
ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in
zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati
in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati
drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.
(2) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje
večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb
v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih
življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji
psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.
102. člen
(ugotavljanje in določanje pogojev)
(1) Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in
postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih
življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno
stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za
najmanj 70 %, poda invalidska komisija ali drug izvedenec
zavoda.
(2) Težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno
nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil
realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih
posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih
življenjskih potreb.
(3) Zmožnost premikanja je zmanjšana za najmanj 70 % pri tistih
zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega
gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez
njih, kjer jih ni mogoče uporabiti, premikajo z veliko težavo in
morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore. Zmanjšana zmožnost
premikanja najmanj za 70 % je podana:
– pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize
spodnjih okončin vezani na invalidski voziček;
– pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja
trajno vezani na invalidski voziček;
– pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin
(tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo
s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore;
– pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se
kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali
palic;
– pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami
okončin, pri katerih ni mogoča uporaba protez in so trajno vezani
na invalidski voziček;
– pri zavarovancih z živčno-mišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri
katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic
pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več
možno samostojno premikanje v prostoru brez pomoči druge osebe;
– pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s
krni, neprimernimi za uporabo funkcionalnih protez (delovnih,
mehaničnih ali elektronskih).
103. člen
(odmera dodatka za pomoč in postrežbo)
(1) Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki mu je stalna
pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih
potreb, ter slepim in nepokretnim osebam iz 100. člena tega zakona
odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za
zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih
življenjskih potreb ter za slabovidne se odmeri v višini polovice
zneska iz prejšnjega odstavka.
(3) Uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična
pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za
stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in
postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za
zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(4) Uživalcu pokojnine, kateremu se pokojnina po določbah
mednarodnih pogodb o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu
in ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, se znesek
dodatka za pomoč in postrežbo izplačuje v sorazmernem delu.
104. člen
(izbira)
Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po
tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh
pravic, ki si jo sam izbere.
X. poglavje: USKLAJEVANJE POKOJNIN, DRUGIH PREJEMKOV IN
OSNOV
105. člen
(namen, podlaga, rok in osnova za izvedbo uskladitve
pokojnin)
(1) Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove
vrednosti.
(2) Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti
povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih
potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi
Statistični urad Republike Slovenije.
(3) Osnova za uskladitev je pokojnina, ki pripada uživalcu za mesec
pred mesecem, v katerem se opravi uskladitev, ali pokojnina ob
odmeri, če je opravljena v mesecu uskladitve ali pozneje v
posameznem koledarskem letu.
106. člen
(način izvedbe in določitev višine uskladitve pokojnin)
(1) Uskladitev pokojnin po prejšnjem členu se opravi pri izplačilu
pokojnin za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60 % rasti
povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december
preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za
enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen
življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v
primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je
izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih
rasti.
(2) Uskladitev pokojnin po prejšnjem odstavku ne more biti nižja od
ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.
(3) Odstotek uskladitve za posamezno leto ugotovi in objavi svet
zavoda.
107. člen
(uskladitev drugih prejemkov in osnov)
(1) Na način in v rokih iz 105. in 106. člena tega zakona se
usklajujejo tudi prejemki na podlagi invalidnosti.
(2) Dodatek za pomoč in postrežbo se usklajuje v skladu z zakonom,
ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v
Republiki Sloveniji.
ČETRTI DEL
PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
108. člen
(pridobitev pravic)
(1) Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko
so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu.
(2) Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje
obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz četrtega
odstavka 25. člena tega zakona.
(3) Pravice iz invalidskega zavarovanja in pravico do dodatka za
pomoč in postrežbo pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti
oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
109. člen
(izbira med pokojninami iz obveznega zavarovanja)
(1) Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh
ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji,
lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon
določa drugače.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec
izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če tam
pridobi pravice z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene pri
zavodu, če z mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače.
(3) Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne
naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za
invalidsko pokojnino in pogoje za starostno oziroma predčasno
pokojnino, do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti
uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali
pravico do starostne oziroma predčasne pokojnine.
110. člen
(samopoškodba)
Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi
pridobljeno pravico, če si je sam povzročil invalidnost z namenom,
da bi uveljavil pravice po tem zakonu.
II. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN IZGUBA TER PONOVNA
PRIDOBITEV PRAVICE DO POKOJNINE
111. člen
(začetek izplačevanja pokojnin in trajanje)
(1) Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po
prenehanju zavarovanja.
(2) Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina
izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in
največ za šest mesecev nazaj.
(3) Delna pokojnina se izplačuje od prvega naslednjega dne po
vložitvi zahteve, vendar največ od spremembe obsega
zavarovanja.
(4) Družinska oziroma vdovska pokojnina se družinskemu članu
izplačuje pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena od
prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest
mesecev nazaj, vendar najdlje od:
– dneva smrti zavarovanca oziroma,
– prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne,
predčasne ali invalidske pokojnine umrlemu uživalcu pokojnine.
(5) Pokojnine se odmerijo v mesečnih zneskih in se za posamezni
mesec izplačajo najpozneje zadnji delovni dan.
(6) Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani
zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ
za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za
izplačilo.
(7) Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma
zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in
izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti.
(8) Izplačila za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil
upravičen, se vrnejo zavodu.
112. člen
(izplačilo v primeru spremembe števila souživalcev družinske
pokojnine)
(1) Če uživata družinsko pokojnino dva ali več družinskih članov,
pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu izplačilo
družinske pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina
ponovno odmeri.
(2) Če imajo družinski člani pravico do družinske in vdovske
pokojnine, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu
izplačilo pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina
ponovno odmeri.
(3) Pokojnina, odmerjena po prvem in drugem odstavku tega člena,
gre upravičencu od dneva, od katerega nekomu od njih preneha
pravica do pokojnine.
113. člen
(razlogi za prenehanje pravice do vdovske ali družinske
pokojnine)
(1) Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske
pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti
iz prvega, v prehodnem obdobju pa iz drugega odstavka 29. člena
tega zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi
popolne nezmožnosti za delo.
(2) Ob pogojih iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do vdovske
pokojnine tudi upravičenec, ki vstopi v življenjsko skupnost, ki je
po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
114. člen
(ponovna pridobitev pravice do vdovske pokojnine)
Vdovi ali vdovcu, ki je v skladu s prejšnjim členom izgubil pravico
do vdovske pokojnine in ni pridobil pravice do vdovske pokojnine po
umrlem zakoncu iz nove zakonske zveze, oživi pravica do prejšnje
vdovske pokojnine:
– če ima po prenehanju nove zakonske zveze še otroka ali več otrok
iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in
jih je dolžan preživljati ali
– če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost
pravico do vdovske pokojnine.
115. člen
(omejitev pridobitve vdovske ali družinske pokojnine)
Družinski član ne more pridobiti pravice do vdovske ali družinske
pokojnine ali jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen
za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.
116. člen
(ponovni vstop v zavarovanje)
(1) Uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine,
ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma
opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14.,
15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne
izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne
pridobitve lastnosti zavarovanca.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi lastnost
zavarovanca iz 17. člena tega zakona le zavarovanec, ki je ponovno
začel opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na
kmetiji in njegov dohodek iz te dejavnosti, skupaj z dohodkom iz
naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, presega
dohodkovni pogoj iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, če na
dan pridobitve lastnosti zavarovanca ni starejši od 63 let.
(3) Uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na
območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati
dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega
oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena tega
zakona najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz
15., 16. in 17. člena tega zakona najmanj s četrtino polnega
zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer
v višini:
– 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 10 do 14 ur tedensko;
– 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 15 do 19 ur tedensko;
– 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 30 do 34 tedensko in
– 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 35 do 39 ur tedensko.
Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne
pridobitve lastnosti zavarovanca.
(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki je prejemal starostno
pokojnino, se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za
sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena
tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj
štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(5) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje
največ tri leta, znaša:
– 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(6) Sorazmerni del zneska iz četrtega odstavka tega člena po
preteku obdobja treh let znaša:
– 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.«.
(7) Zavarovanec iz tretjega in četrtega odstavka lahko v času
izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva spremembo
izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur
dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine,
ki se določi na novo, se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca
po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.
(8) Če začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike
Slovenije ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima
za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15.,
16. in 17. člena tega zakona, izgubi pravico do pokojnine z dnem
vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne izgubi pravice do
pokojnine uživalec invalidske pokojnine iz tega zakona, ki je
kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v državni upravi kot
športnik. Pravica do invalidske pokojnine mu miruje od dne
vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega
razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po
prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu
ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene
pokojnine.
(10) Uživalcu pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki v tujini
začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej
podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se
pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela
oziroma dejavnosti.
(11) Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati
ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izgubi pravico do
pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje.
117. člen
(ponovna odmera pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali
starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri zavodu
in dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe v koledarskem letu
ter uveljavi pravico do ponovne odmere v novem koledarskem letu, se
pokojninska doba in osnove iz ponovnega zavarovanja upoštevajo pri
ponovni odmeri pokojnine. Uživalcu sorazmernega dela pokojnine po
mednarodnih predpisih se pokojnina po prenehanju ponovnega
zavarovanja znova odmeri v sorazmernem delu.
(2) Upravičenec lahko zahteva, da se že uveljavljena pokojnina
odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času
ponovnega zavarovanja.
(3) Pri ponovni odmeri ali odstotnem povečanju predčasne pokojnine
se manjkajoča starost ob prvem priznanju pravice do predčasne
pokojnine zmanjša za toliko mesecev, kot znaša pokojninska doba,
dopolnjena v času ponovnega zavarovanja. Če zavarovanec v času
ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni 40 let pokojninske
dobe brez dokupa ali dopolni starost, pri kateri ni več manjkajoče
starosti, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.«
(4) Zavarovanec iz prvega do tretjega odstavka tega člena lahko
zahteva ponovno odmero pokojnine oziroma odstotno zvišanje
pokojnine v primeru ponovnega zavarovanja, v katerem dopolni
najmanj šest mesecev pokojninske dobe. Pri ponovni odmeri pokojnine
oziroma odstotnem zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek,
ki je bil upoštevan na podlagi pokojninske dobe ob predhodni
uveljavitvi pravice do pokojnine. Ta odstotek se zviša za odmerni
odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času ponovne
vključitve v zavarovanje, po določbi, ki velja v času ponovne
uveljavitve pravice do pokojnine.
(5) Pravica do pokojnine, odmerjene po prvem, drugem in tretjem
odstavku tega člena, gre zavarovancu od prvega dne naslednjega
meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj, vendar
največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja.
118. člen
(odstotno povečanje pokojnine)
(1) V primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske
dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se takšna
doba upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
(2) Pravica do odstotno povečane pokojnine gre zavarovancu od
naslednjega dne po vložitvi zahteve.
(3) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za odmero
nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pri katerih je invalidska
pokojnina na dan nastanka invalidnosti ali spremembe v stanju
invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti osnova za njihovo
odmero. Pravica do novo odmerjenega nadomestila pripada zavarovancu
od naslednjega dne po vložitvi zahteve.
119. člen
(obveščanje o spremembah)
(1) Uživalec pravic, upravičenec, delodajalec ali drug dajalec
podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona je dolžan
zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki
se nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice
po tem zakonu, na njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih
dneh od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb.
(2) Upravljavec matičnih knjig mora zavodu v osmih dneh posredovati
obvestilo o smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice.
(3) V kolikor osebe iz prvega odstavka tega člena podatkov ne
posredujejo v roku, lahko zavod zahteva povrnitev povzročene škode,
če je škoda nastala zato, ker podatki niso bili pravočasno
posredovani.
120. člen
(izplačevanje v tujino)
(1) Uživalcu pravic, ki se za stalno izseli v tujino, se pokojnina
izplačuje v tujino.
(2) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora
uživalec zavodu v vsakem koledarskem letu najmanj enkrat letno
posredovati uradno potrdilo, ki izkazuje, da oseba še živi.
Potrdilo mora zavodu predložiti tudi uživalec pokojnine, ki ima
stalno prebivališče v tujini, pokojnina pa se mu izplačuje v
Republiki Sloveniji.
(3) Uživalcu pravice, ki ne ravna v skladu z določbo prejšnjega
odstavka, zavod začasno ustavi izplačevanje. Po predložitvi
zahtevanega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s
prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.
120.a člen
(način izplačevanja prejemkov)
Prejemki iz obveznega zavarovanja se izplačujejo negotovinsko na
plačilne račune, odprte pri bankah.
III. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN TRAJANJE PRAVIC IZ
INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
121. člen
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)
(1) Delno nadomestilo, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije,
začasno nadomestilo ter nadomestilo za invalidnost se zavarovancem,
ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in
za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do
nadomestila za čas odsotnosti z dela.
(2) Če delodajalec zavarovancu pravice do premestitve ali pravice
do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure
dnevno oziroma 20 ur tedensko, po pridobitvi pravice ni zagotovil,
zagotovil pa jo je pozneje ali se je spremenil delovnopravni
položaj delovnega invalida, se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86.
člena tega zakona izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca
po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
(3) Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in začasno
nadomestilo se zavarovancem ne izplačujeta v času uživanja pravic
po predpisih, ki urejajo starševstvo.
122. člen
(izplačevanje delnega nadomestila)
(1) Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim
delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z
delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
(2) Za začetek dela s krajšim delovnim časom od polnega šteje dan
nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim
delovnim časom od polnega, na delovnem mestu, ki ustreza
zavarovančevi preostali delovni zmožnost, ali če ta ni dogovorjen v
pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prvi in drugi alineji tretjega
odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od dneva nastopa dela,
ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od
polnega, na drugem delovnem mestu, ali če ta ni dogovorjen v
pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vse
dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza
njegovi preostali delovni zmožnosti.
(4) Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku 86. člena tega
zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz
zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki
urejajo trg dela.
(5) Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega
zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju
delovnega razmerja ali zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno
ne vključi v obvezno zavarovanje.
123. člen
(izplačevanje nadomestila iz invalidskega zavarovanja
brezposelnim zavarovancem)
(1) Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega
zakona, in nadomestilo za invalidnost v primeru
prve alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona se
izplačujeta:
– zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega
nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, od naslednjega
prvega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila;
– zavarovancu iz 21. člena tega zakona od prvega dne naslednjega
meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega
zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka
invalidnosti.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za
zavarovanca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na
podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za
odpoved pogodbe o zaposlitvi.
124. člen
(izplačevanje nadomestila za invalidnost)
(1) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz druge
alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od prvega naslednjega
dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na
podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.
(2) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz tretje
alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od dneva prenehanja
delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja.
(3) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primeru iz četrte
alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od začetka dela na
drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v
pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi
preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o
zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
(4) Zavarovancu iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se nadomestilo
za invalidnost izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju
opravljanja dejavnosti oziroma od prvega naslednjega dne po
prenehanju prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki
urejajo trg dela.
125. člen
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja
zavarovancem, ki jim je delovno razmerje prenehalo)
(1) Delno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost se v primeru iz
četrtega in petega odstavka 122. člena, 123. člena in prvega,
drugega in četrtega odstavka 124. člena tega zakona izplačujeta za
čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in
izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.
(2) Ne glede na četrti in peti odstavek 122. člena, 123. člen,
prvi, drugi in četrti odstavek 124. člena tega zakona ter ne glede
na prejšnji odstavek, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ne
preneha izplačevati upravičencu, ki pridobi lastnost zavarovanca po
prvem odstavku 18. člena tega zakona.
126. člen
(trajanje pravic na podlagi invalidnosti)
(1) Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler
traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena
pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic,
določenih s tem zakonom.
(2) Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih
določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se
spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku
spremembe.
(3) Na podlagi spremembe pravice do dela s krajšim delovnim časom
od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko,
se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s krajšim
delovnim časom od polnega še nadalje izplačuje, če delodajalec
zavarovancu ne zagotovi dela s krajšim delovnim časom od polnega po
odločbi o spremembi v stanju invalidnosti, vendar največ eno leto
po dokončnosti odločbe o spremembi pravice do dela s krajšim
delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset
ur tedensko. Na enak način se nadalje izplačuje tudi nadomestilo za
invalidnost, kadar se pri zavarovancu zaradi sprememb v stanju
invalidnosti priznajo nove omejitve ali pa pravica do premestitve
na drugo delovno mesto, pa delodajalec delovnemu invalidu ne
zagotovi ustreznega delovnega mesta, vendar največ eno leto po
dokončnosti odločbe o spremembi v stanju invalidnosti in priznanju
novih omejitev ali pa premestitve na drugo delovno mesto.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se uživalcu
invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko
izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen
za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena
ustrezna zaposlitev, če se v 30. dneh po prejemu odločbe o
prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
(5) Brezposelni uživalec denarnega nadomestila iz invalidskega
zavarovanja, ki se zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa,
ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, obdrži ne glede na
to, da je vključen v obvezno zavarovanje, nadomestilo tudi po
zaposlitvi, in sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila
se izračuna tako, da se pripadajoče nadomestilo v času, ko je
uživalec zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, zmanjša
za:
– 12,5 %, ko dela 1 uro na dan;
– 25 %, ko dela 2 uri na dan;
– 37,5 %, ko dela 3 ure na dan;
– 50 %, ko dela 4 ure na dan;
– 62,5 %, ko dela 5 ur na dan;
– 75 %, ko dela 6 ur na dan;
– 87,5 %, ko dela 7 ur na dan.
(6) Brezposelni, ki se v času prejemanja denarnega nadomestila po
predpisih, ki urejajo trg dela, ali po prenehanju prejemanja tega
nadomestila zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki
ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, pridobi pravico do
nadomestila iz invalidskega zavarovanja v sorazmernem delu.
Sorazmerni del nadomestila se izračuna na enak način, kot je
določeno v prejšnjem odstavku.
(7) Pravica do nadomestila iz invalidskega zavarovanja preneha
zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem
razmerju ali ni obvezno zavarovan na podlagi tega zakona in ni na
poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje
pravice do starostne pokojnine.
127. člen
(izplačevanje prejemkov iz invalidskega zavarovanja uživalcem,
ki se ne udeležijo kontrolnega pregleda)
(1) Zapadli mesečni zneski prejemkov, priznani iz invalidskega
zavarovanja, in dodatka za pomoč in postrežbo se ne izplačajo
uživalcu, ki v določenem roku ne predloži zahtevane medicinske
dokumentacije o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni
invalidske komisije, in ki brez upravičenega razloga ne pride v
določenem roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo
stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in
postrežbi.
(2) Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski se izplačajo
uživalcu, ki v roku enega meseca od določenega roka predloži
medicinsko dokumentacijo o zdravljenju glavne bolezni po zadnji
oceni invalidske komisije in se udeleži pregleda, na katerem naj bi
se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni
pomoči in postrežbi.
(3) Zadržani mesečni zneski prejemkov, pridobljeni iz invalidskega
zavarovanja in dodatka za pomoč in postrežbo, se ne izplačajo:
– uživalcu, ki predloži zahtevano medicinsko dokumentacijo po
preteku enega meseca od določenega roka in
– uživalcu, ki se javi na pregled po preteku enega meseca od dneva,
ki je bil za to določen.
(4) Če je uživalec po opravljenem kontrolnem pregledu še upravičen
do prejemkov iz invalidskega zavarovanja in dodatka za pomoč in
postrežbo, se prejemki izplačajo:
– uživalcu iz prve alineje prejšnjega odstavka od prvega dne
naslednjega meseca po predložitvi medicinske dokumentacije ob
pogoju, da se v novo določenem roku udeleži kontrolnega
pregleda;
– uživalcu iz druge alineje prejšnjega odstavka od prvega dne
naslednjega meseca po udeležbi na kontrolnem pregledu.
IV. poglavje: PRIDOBITEV PRAVICE IN ZAČETEK IZPLAČEVANJA DODATKA
ZA POMOČ IN POSTREŽBO
128. člen
(pridobitev pravice, začetek izplačevanja dodatka za pomoč in
postrežbo ter neizplačilo v primeru tujine)
(1) Zavarovancu pripada pravica do dodatka za
pomoč in postrežbo od dne, ko je nastala potreba po pomoči in
postrežbi, in traja, dokler je podana takšna potreba. Dodatek za
pomoč in postrežbo se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar
največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še
za šest mesecev nazaj.
(2) Zavarovancu, ki je sklenil delovno razmerje kot slep ali je
oslepel v času zavarovanja, pripada dodatek za pomoč in postrežbo
od sklenitve delovnega razmerja oziroma od takrat, ko je oslepel,
izplača pa se od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve
in še za šest mesecev nazaj.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za
nepokretne zavarovance, ki jim je po tem zakonu zagotovljen dodatek
za pomoč in postrežbo.
(4) Osebam iz petega odstavka 100. člena tega zakona gre dodatek za
pomoč in postrežbo od naslednjega dne po vložitvi zahteve.
(5) Vse spremembe, ki vplivajo na višino in obseg pravice do
dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od naslednjega dne po
nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega
dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev
nazaj.
(6) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje upravičencu za
obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali v kakšnem drugem
stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne
oskrbe.
(7) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje v času, ko
upravičenec stalno prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v
Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno
prebivanje.
(8) Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje na način, določen v
četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 111. člena tega
zakona.
PETI DEL
POKOJNINSKA DOBA
129. člen
(pokojninska doba)
Pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in
uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, obsega:
– čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno
dobo po določbah tega zakona;
– čas, ki se zavarovancu v skladu s tem zakonom šteje v pokojninsko
dobo brez plačila prispevkov;
– čas, prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve tega
zakona;
– čas, vštet v pokojninsko dobo na podlagi pravnomočne odločbe po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do
31. decembra 2012;
– čas, dopolnjen do 31. decembra 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval
državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni s
tem zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače.
130. člen
(zavarovalna doba)
(1) V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju
s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
(2) Kot polni delovni oziroma zavarovalni čas se šteje tudi čas, ki
ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma
zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega
nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače zaradi
dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po
ZPIZ-1, in zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim
časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o
delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002.
(3) V zavarovalno dobo se šteje tudi čas, prebit v obveznem
zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od
polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v
posameznem letu, preračunanem na polni delovni oziroma zavarovalni
čas.
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata
tudi, kadar je delovni oziroma zavarovalni čas dosežen z delom v
dveh ali več pravnih razmerjih, ki so podlaga za obvezno vključitev
v zavarovanje.
(5) V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi
skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij,
ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona.
(6) Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en
mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne
plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12
mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh
prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne
mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem
delu v skladu s 135. členom tega zakona.
(7) Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v skladu s prejšnjim
odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se
opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu
izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega
leta.
(8) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za
katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe
z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz
prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju
zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil
zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim
oziroma zavarovalnim časom.
(9) Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za
katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim
oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna
do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih
pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v
celoti, če so od njih plačani prispevki.
(10) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katerega se
opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se
trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev
zavarovanja.
(11) Če je pravno razmerje iz 18. člena tega zakona nastalo v letu,
v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in obdobje
zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega
člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje
zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne
dobe za vsakih doseženih 60 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če skupni
letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60
% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne
dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.
131. člen
(čas zunaj delovnega razmerja, ki šteje v zavarovalno
dobo)
V zavarovalno dobo šteje tudi čas:
– poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno
zmožnostjo;
– poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in
naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in
nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško
paralizo ter multiplo sklerozo, rakom do 15. leta starosti,
ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede
na to, ali je bil pred tem zavarovan;
– zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali
starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega
razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo
plače;
– ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski
skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike
Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983, pri
čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko
dobo.
132. člen
(podaljšano zavarovanje)
V zavarovalno dobo se ob pogoju, da je plačan prispevek, šteje tudi
čas, v katerem je bil zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja
brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela ali udeležen v
stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko.
133. člen
(pogoj plačila prispevkov)
(1) V zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za
ta obdobja plačani predpisani prispevki.
(2) Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del
prispevkov, se v pokojninski dobi upošteva le sorazmerni del
zavarovalne dobe.
134. člen
(upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki, v
zavarovalni dobi)
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se v pokojninsko dobo
štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za
obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za
izterjavo plačila prispevkov.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja le za zavarovance iz prvega
in tretjega odstavka 14. člena tega zakona.
134.a člen
(poseben način upoštevanja obdobij, za katera niso bili
obračunani prispevki)
(1) Zavod delodajalcu in zavarovancu za zavarovance, ki so
vključeni v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na
podlagi prvega ali tretjega odstavka 14. člena tega zakona, za
katere delodajalec v predpisanem roku, v skladu z zakonom, ki ureja
delovna razmerja in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek,
ne predloži obračuna davčnega odtegljaja po predpisih o davčnem
postopku, posreduje obvestilo o tem, da delodajalec ni predložil
obračuna davčnega odtegljaja.
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod sestavi
najkasneje v 30 dneh po prejemu podatkov od finančne uprave, iz
katerih je razvidno, da obračun davčnega odtegljaja ni bil
predložen.
(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
– poziv delodajalcu, ki se posreduje preko portala e-Davki, da mora
izplačati plačo, v kolikor tega še ni storil, ter posredovati
obračun davčnega odtegljaja v skladu s predpisi o davčnem
postopku,
– seznanitev zavarovanca z obdobjem, na katero se nanaša obvestilo
iz prvega odstavka tega člena, s posledicami, če delodajalec zanj
ne odda obračuna davčnega odtegljaja in ne plača prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o možnostih, ki jih ima za
zavarovanje svojih pravic, ter poziv zavarovancu, da se izreče o
prejemu plače (vključno z njeno višino).
(4) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod v elektronski
obliki posreduje tudi finančni upravi in Inšpektoratu Republike
Slovenije za delo.
(5) Ne glede na določbo 133. člena tega zakona se v pokojninsko
dobo štejejo tudi obdobja, na katera se nanaša obvestilo iz prvega
odstavka tega člena.
(6) Če finančna uprava v okviru davčnega nadzora, ki ga opravlja v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi, da delodajalec
ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače,
delodajalcu izreče globo od 3.000 do 20.000 eurov. Z globo od 1.500
do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega stavka. Z globo
od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori
prekršek iz prvega stavka tega odstavka. Z globo od 450 do 2.000
eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter
odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori
prekršek iz prvega stavka tega odstavka.
(7) Prekrškovni organi za vodenje in odločanje v prekrškovnem
postopku o neizplačilu plače se obveščajo o začetih postopkih o
prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217.
člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13
– popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl.
US).
135. člen
(računanje zavarovalne in pokojninske dobe)
(1) Zavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in
dnevih, pri čemer 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno
leto.
(2) Ista obdobja po tem zakonu štejejo v zavarovalno dobo le
enkrat, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
(3) Pokojninska doba se upošteva na podlagi podatkov nosilca
obveznega zavarovanja.
(4) Vštevanje zavarovalnih obdobij, ki pri nosilcu obveznega
zavarovanja niso evidentirana kot takšna, se, če ta zakon ne določa
drugače, ugotovi pri zavodu z odločbo po postopku, ki velja za
uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu.
136. člen
(dokup dobe)
Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali
za ugodnejšo odmero pokojnine po tem zakonu dokupi do pet let
zavarovalne dobe.
137. člen
(prišteta pokojninska doba za odmero pravic na podlagi
invalidnosti)
(1) Prišteta doba je fiktivna pokojninska doba, ki se upošteva
zavarovancu pri odmeri pravic, če na dan nastanka invalidnosti še
ni dopolnil 65 let starosti.
(2) Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom
starosti, predstavlja prišteto dobo:
– dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in
datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti,
in
– ena polovica obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec
dopolnil 65 let starosti, in datumom, pri katerem bi dopolnil 60
let starosti.
(3) Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti,
predstavlja prišteta doba eno polovico obdobja med datumom, pri
katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom
nastanka invalidnosti.
(4) Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa
v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, šteje kot en
mesec.
138. člen
(prišteta doba za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih
okoliščin)
(1) Zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem
razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno
zavarovani kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaški
invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI.
skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi
in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in
otroško paralizo, multiplo sklerozo, oboleli za rakom do 15. leta
starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji, se za pridobitev in odmero
pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka se starostna meja iz 27.
člena tega zakona zniža za toliko mesecev, kot znaša prišteta doba
iz prejšnjega odstavka.
ŠESTI DEL
MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA
139. člen
(nosilec informacijske službe)
(1) Nosilec informacijske službe za področje obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavod.
(2) Zavod se vključuje v enoten informacijski sistem javne uprave v
Republiki Sloveniji.
140. člen
(podatki matične evidence in informativna osebna
evidenca)
(1) Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na
pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic
iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o
zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca).
(2) Podatke v smislu prejšnjega odstavka zagotavljajo v skladu s
tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci
(v nadaljnjem besedilu: dajalec) podatkov in zavezanke ali
zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za vložitev prijav
podatkov o zavarovanju opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično
evidenco.
(3) Zavod vodi za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno
zavarovanje, informativno osebno evidenco obveznega zavarovanja (v
nadaljevanju: informativna osebna evidenca). Informativna osebna
evidenca vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani
prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu
prispevkov po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja. Zavod
omogoči osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v
informativni osebni evidenci. Zavod na podlagi podatkov
informativne osebne evidence enkrat letno zavarovancem iz prvega do
četrtega odstavka 14. člena tega zakona posreduje obvestilo o
obračunanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
preteklo leto ter o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za preteklo leto.
(4) Prijavno-odjavno službo za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: zavod za zdravstveno zavarovanje). Povračilo
stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki
jo skleneta zavod in zavod za zdravstveno zavarovanje.
(5) Matična evidenca iz prvega odstavka tega člena se uredi s
posebnim zakonom.
(6) Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let
starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovani
višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine, na podlagi
meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo.
(7) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka zavod pošlje
informacijo o pričakovanem datumu in višini starostne oziroma
predčasne pokojnine tudi zavarovancu na njegovo zahtevo.
SEDMI DEL
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
I. poglavje: TEKOČE FINANCIRANJE
141. člen
(vrste prihodkov)
(1) Prihodki obveznega zavarovanja so prispevki:
– zavarovancev in delodajalcev za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje;
– delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz
prvega odstavka 398. člena tega zakona;
– za posebne primere zavarovanja;
– za dokup pokojninske dobe.
(2) Med prihodke obveznega zavarovanja štejejo tudi prihodki od
dividend, premoženja, obresti in drugi prihodki.
(3) Obvezno zavarovanje se financira tudi iz državnega proračuna,
Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in iz
drugih virov.
142. člen
(vrste odhodkov)
Odhodki iz obveznega zavarovanja so:
– pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in druge
denarne dajatve na podlagi pridobljenih pravic;
– stroški poklicne rehabilitacije;
– stroški v zvezi s podajo izvedenskih mnenj v postopkih
uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja;
– prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin
in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja;
– stroški delovanja zavoda;
– drugi odhodki.
II. poglavje: PRISPEVKI
143. člen
(določitev in obračun prispevkov)
(1) Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo
prispevkov, z izjemo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz
prve alineje prvega odstavka ter drugega, tretjega, četrtega in
petega odstavka 20. člena tega zakona, ki se plačajo v pavšalnih
zneskih, ki jih določi zavod. Prispevki se ne plačujejo od
nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
(2) Prispevne stopnje za obvezno zavarovanje se določijo tako, da
se s pričakovanimi prihodki od prispevkov, ob upoštevanju drugih
prihodkov po drugem in tretjem odstavku 141. člena tega zakona,
pokrijejo pričakovani odhodki.
(3) Stopnje in višine prispevkov iz prvega in drugega odstavka tega
člena se določajo z zakonom, ki ureja prispevke za socialno
varnost.
(4) Stopnja prispevkov za posebne primere zavarovanja iz druge
alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona se določi po stopnji
prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po
zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost.
III. poglavje: OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV
144. člen
(osnove za osebe v delovnem razmerju)
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega
zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na
podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili
stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v
naravi.
Opomba – veza 115. člen
ZMEPIZ-1:
Ne glede na določbo prvega
odstavka 144. člena ZPIZ-2 se do ureditve v zakonu, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v osnovo za plačilo
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne šteje znesek
odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne plačuje
dohodnina.
(2) Za zavarovance iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona se za
plačo iz prejšnjega odstavka šteje plača, ki bi bila prejeta za
enako delo v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se prispevki plačujejo
od:
– zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne
pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine
zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
– zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v
korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega
se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in
– zneska regresa za letni dopust, ki presega 100 % zadnje znane
povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po
podatkih Statističnega urada Republike Slovenije; če se regres
izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma
zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši
obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust;
– zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu
in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov
(razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem
mestu, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
plačuje dohodnina.
(4) Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila
plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih
v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
145. člen
(osnove za samozaposlene, družbenike in kmete)
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 15., 16. in 17.
člena tega zakona je zavarovalna osnova.
(2) Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu
z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani
prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje
davčne osnove, preračunan na mesec. Za zavarovance iz 15. člena
tega zakona se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne
osnove iz prejšnjega odstavka zniža za 25 %.
(3) Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz 16.
člena tega zakona štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje
poslovodne funkcije in dela.
(4) Če dobiček zavarovanca iz 15. in 17. člena tega zakona ne
preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji
odstavek tega člena, 60 % povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček zavarovanca
iz 16. člena tega zakona ne preseže 90 % povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova, ne glede
na drugi in tretji odstavek tega člena, 90 % povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena je najvišja
zavarovalna osnova za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega
zakona 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec.
(6) Zavarovalna osnova po tem členu se določi na podlagi podatkov –
iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obračuna
dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri
dohodnine, ali obračuna davčnega odtegljaja, ali obvestila o višini
dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti – za
preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov
za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije, ter
glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki
Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega
se določa
zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine oziroma obračun
dohodnine po tem odstavku se šteje obračun, ki je bil oziroma bi
moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni
postopek, pri čemer se zavarovalna osnova na novo določi najpozneje
za mesec april.
(7) Če za posameznega zavarovanca iz tega člena ni na voljo podlaga
iz prejšnjega odstavka za uvrstitev v zavarovalno osnovo, ker se v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne izda odločba o
odmeri dohodnine, se zavarovalna osnova določi v višini iz četrtega
odstavka tega člena.
(8) Zavarovalna osnova, določena v skladu s predhodnimi odstavki
tega člena, se uporablja do določitve dobička za naslednje
obdobje.
(9) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ob vstopu v
zavarovanje plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, določene v
četrtem odstavku tega člena, razen če so bili v obdobju šestih
mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni
podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od
zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom
iz zavarovanja.
(10) Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza
pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje
prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar
najmanj od zavarovalne osnove iz četrtega odstavka tega člena. Če v
tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega
dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere
so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju
prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi
dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.
(11) Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se v skladu s tem
členom zavarovalna osnova ne določi na novo.
(12) Če se ugotovi, da zavarovalna osnova, od katere se plačujejo
prispevki, ni pravilna, davčni organ z odločbo določi novo
zavarovalno osnovo in poračun prispevkov za nazaj.
(13) Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove po tem členu
določi minister, pristojen za finance, s soglasjem ministra,
pristojnega za delo.
(14) Zavarovanci iz 15. člena tega zakona so v prvih 12 mesecih
poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register
oziroma evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in
prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega
od osnove iz drugega odstavka tega člena. V naslednjih 12 mesecih
so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka
delodajalca v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od osnove
iz drugega odstavka tega člena.
(15) Prispevke iz prejšnjega odstavka zavodu pokriva Republika
Slovenija iz proračuna v skladu s 161. členom tega zakona.
(16) Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se
zavarovanec lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega
znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen v skladu s prvim
odstavkom tega člena, vendar največ od zneska iz petega odstavka
tega člena.
146. člen
(osnova za prispevke iz drugega pravnega razmerja)
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena tega
zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma
storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po
zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek.
147. člen
(osnova za zavarovanje po drugih predpisih)
(1) Osnova za plačilo prispevkov za brezposelne zavarovance iz
prvega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila za
primer brezposelnosti oziroma zavarovalna osnova, od katerih zavod
za zaposlovanje plačuje prispevke. Za brezposelne osebe, ki jim
zavod za zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnitve pogojev za
predčasno pokojnino, je osnova za plačilo prispevkov zadnje denarno
nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec po predpisih, ki urejajo
trg dela.
(2) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz drugega, tretjega
in četrtega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila
oziroma prejemka, do katerega so upravičeni po drugih predpisih ali
po tem zakonu.
(3) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz petega odstavka
19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne
plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(4) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz šestega odstavka
19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne
plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz sedmega odstavka
19. člena tega zakona je prejemek, ki ga prejmejo za opravljanje
svojega dela.
(6) Prispevek za osebe na poklicni rehabilitaciji, ki niso
zavarovane na drugi podlagi, se ne plačuje, šteje pa se kot plačan
od bruto zneska nadomestila, ki ga oseba prejema za čas poklicne
rehabilitacije
148. člen
(osnova za prispevek za posebne primere zavarovanja)
Osnova za osebe iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega
zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma
storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po
zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, razen če gre za
plačilo, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, na podlagi
katerega je oseba zavarovana po tretjem do petem odstavku 20. člena
tega zakona.
149. člen
(osnova za zavarovance, ki se prostovoljno vključijo v obvezno
zavarovanje)
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 25. člena tega
zakona je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 % zadnje
znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, je osnova za plačilo prispevka
za prejemnike poklicnih pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena
določena v znesku 20 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
150. člen
(osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje)
V primerih iz 132. člena tega zakona se prispevek plača od plače
zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh
primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na
zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven meseca pred mesecem, za
katerega se plača prispevek.
151. člen
(osnova za dokup dobe)
(1) Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz 136. člena
tega zakona v pokojninsko dobo je enaka znesku osnove zavarovanca
iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek
porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena
zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
(2) Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od zneska v
višini povprečne plače na zaposlenega v Republiki Slovenije za
predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za
vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
(3) Če zavarovanec v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo
zahteve ni plačal prispevkov od osnove vsaj šest mesecev, se osnova
iz prvega odstavka tega člena določi v skladu s prejšnjim
odstavkom.
(4) Prispevek se odmeri po stopnji, ki je z zakonom določena za
prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca za obvezno
zavarovanje.
152. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje so:
– zavarovanci iz 14., 15., 16., 17., 18. in 25. člena tega zakona
ter zavarovanci iz 19. člena tega zakona, če ni s tem zakonom
določeno drugače;
– Republika Slovenija za zavarovance iz drugega odstavka 19. člena
tega zakona, ki so upravičeni do starševskega dodatka po predpisih,
ki urejajo starševstvo; za zaposlene, ki so po predpisih, ki
urejajo starševstvo, upravičeni do plačila prispevka zaradi dela s
krajšim delovnim časom od polnega, za razliko do polnega delovnega
časa; za zavarovance iz petega in sedmega odstavka 19. člena tega
zakona;
– zavod za zaposlovanje za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena
tega zakona, ki imajo pravico do plačila prispevkov;
– delodajalci za zavarovance iz 132. člena tega zakona.
(2) Če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne
letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je za zavarovance iz
14. člena tega zakona ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka
zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na
plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki
odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali
nadomestila plače delavca.
(3) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za dokup dobe iz
136. člena tega zakona so zavarovanci.
153. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje so:
– delodajalci in izplačevalci nadomestil – za zavarovance iz prvega
do četrtega in šestega odstavka 14. in 132. člena tega zakona;
– izplačevalci prejemkov – za zavarovance iz 18. člena tega
zakona;
Opomba – veza 114. člen
ZMEPIZ-1:
Ne glede na določbo druge alineje prvega odstavka 153. člena Zakona
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.
96/12, 39/13 in 63/13 – ZIUPTDSV; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) je
do ureditve v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam
zavarovanec, če izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega
pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja
davčni postopek.
– zavarovanci iz petega odstavka 14. člena, 15., 16. in 17. člena,
šestega odstavka 19. člena in 25. člena tega zakona, razen v
primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za
plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje izplačevalec nadomestil;
– zavod za zaposlovanje – za zavarovance iz prvega odstavka 19.
člena tega zakona;
– zavod za zdravstveno zavarovanje – za osebe iz tretjega odstavka
19. člena tega zakona;
– Republika Slovenija – za zavarovance iz drugega, četrtega, petega
in sedmega odstavka 19. člena tega zakona.
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za dokup dobe iz
136. člena tega zakona so zavarovanci.
(3) Za izplačevalca nadomestil po tem členu se šteje pravna oseba,
ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot so
zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Jamstveni in
preživninski sklad Republike Slovenije.
154. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere
zavarovanja)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja
za zavarovance iz 20. člena tega zakona, razen za zavarovance iz
prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance
iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme
alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so pravne in
fizične osebe, pri katerih so ti zavarovanci na usposabljanju ali
delu, pooblaščene organizacije, ki posredujejo začasno in občasno
delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo,
oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe
sodelujejo.
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja
za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega
zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in
za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega
zakona, so zavarovanci sami.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so zavezanci za plačilo
prispevkov za posebne primere zavarovanja zavarovanci iz druge
alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona sami, če pravna ali
fizična oseba, ki je izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega
pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja
davčni postopek.
155. člen
(plačilo prispevka za zaposlene invalide)
(1) Invalidska podjetja in zaposlitveni centri ter delodajalci za
zaposlene invalide nad predpisano kvoto, določeno s predpisi, ki
urejajo zaposlovanje invalidov, so oproščeni plačila prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje na način in pod pogoji, kot
jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidov.
(2) Prispevke iz prejšnjega odstavka zavodu pokriva Republika
Slovenija iz proračuna v skladu s 161. členom tega zakona.
156. člen
(delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše
delavce)
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev iz prve alineje prvega
odstavka 153. člena tega zakona so oproščeni plačila prispevkov
delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega,
tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki so
dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz
prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega
zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do
predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena tega zakona.
Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje
Republika Slovenija v skladu s 161. členom tega zakona.
157. člen
(vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev)
(1) Delodajalci lahko, ne glede na prvo alinejo prvega odstavka
153. člena tega zakona, za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega
in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili 26.
let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta
starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri
istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti,
uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti
v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov
delodajalca.
(2) Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za
zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v primeru, če za te
zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne
olajšave na podlagi drugih predpisov.
(3) Minister, pristojen za delo, natančneje določi način vračila
prispevkov iz tega člena.
158. člen
(plačevanje prispevkov)
(1) Prispevki za obvezno zavarovanje, ki so določeni s tem zakonom,
se plačujejo zavodu.(2) Prispevki za obvezno zavarovanje se plačajo
v skladu s predpisi, ki veljajo v času nastanka obveznosti za
plačilo prispevkov.
(3) Z namenom kontrole pravilnosti plačila prispevkov ima zavod
pravico nadzora nad poslovnimi knjigami zavezancev za plačilo
prispevkov.
159. člen
(pobiranje prispevkov)
(1) Prispevke za obvezno zavarovanje po tem zakonu pobira finančna
uprava, razen prispevka za dokup pokojninske dobe.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka
pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja
podatkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon, ki ureja
davčni postopek in davčno službo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, v postopkih, ki jih davčni organ
začne na zahtevo stranke, prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga
plačila oziroma plačila v obrokih.
160. člen
(plačilo prispevkov za obdobja vzpostavitve lastnosti
zavarovanca za nazaj)
(1) Ko je na podlagi sodbe sodišča za nazaj vzpostavljeno pravno
razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje po tem zakonu, se
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od izplačil
prejemkov po tej sodbi obračunajo po prispevnih stopnjah, veljavnih
na dan plačila obveznosti.
(2) Če se prispevki iz prejšnjega odstavka plačujejo od posameznega
prejemka, je osnova za obračun prispevkov mesečna osnova iz
obdobja, na katero se plačilo nanaša.
(3) Če ni podatkov o osnovi iz prejšnjega odstavka iz obdobja, na
katero se plačilo nanaša, se prispevki obračunajo od zneska 60 %
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji iz tega
obdobja, preračunanega na mesec oziroma sorazmerno glede na
obdobje, na katero se nanaša plačilo prispevkov.
(4) Zavezanec za plačilo prispevka po tem členu je dolžan od
obračunanih prispevkov obračunati in hkrati z obračunanimi
prispevki plačati obresti po evropski medbančni obrestni meri z
ročnostjo enega leta, od prvega dneva obdobja vzpostavitve pravnega
razmerja do poteka roka za plačilo prispevkov, po stopnji, ki je
veljala na prvi dan obdobja vzpostavitve pravnega razmerja za
nazaj. Če evropska medbančna obrestna mera za prvi dan obdobja
vzpostavitve pravnega razmerja ni znana, se uporabi prva znana
evropska medbančna obrestna mera.
(5) Zavezanec je dolžan plačati prispevke skupaj z obrestmi iz
prejšnjega odstavka ob izplačilu posameznega prejemka, ki je
izplačan na podlagi sodbe sodišča.
(6) Ko nastane obveznost plačila prispevkov na podlagi dokupa
pokojninske dobe, je zavezanec dolžan plačati prispevek za dokup
pokojninske dobe v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema
odločbe o odmeri prispevka.
IV. poglavje: PRIHODKI IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA
161. člen
(obveznosti državnega proračuna)
(1) Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna
za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi
priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov,
in sicer za:
– udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne,
narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane
padlih oziroma umrlih borcev NOB;
– obdobje do 31. marca 1992, ki ga je uživalec pokojnine,
uveljavljene pri Zavodu, prebil v zavarovanju pri nosilcih
zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ;
– čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, priznan na
podlagi prve alineje 189. člena ZPIZ-1;
– čas poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno
zmožnostjo;
– čas poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega
in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in
nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško
paralizo ter multiplo sklerozo, ekstrapiramidnimi obolenji ali
civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem
zavarovan;
– čas zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali
starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega
razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo
plače;
– čas, ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski
skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike
Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983;
– prišteto dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega
zavarovanja, ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in
odmero pravic zavarovancem s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaškim
invalidom od I. do VI. skupine, civilnim invalidom vojne od I. do
VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in sorodnimi
mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno
in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi
obolenji;
– dodano dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja,
ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic
zavarovancem, ki so bili vključeni v obvezno dodatno zavarovanje
ali poklicno zavarovanje;
– oskrbnine;
– del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila
zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od
njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom v višini 26 %
najnižje pokojninske osnove;
– čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov oziroma
neupravičenega odvzema prostosti;
– zavarovalno dobo v trajanju razlike do polnega delovnega časa v
primerih, ki ga je zavarovanec dopolnil na delu s krajšim delovnim
časom od polnega, ki se upošteva v zavarovalno dobo kot delo s
polnim delovnim časom;
– pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
bivših vojaških zavarovancev, ki jih izplačuje Zavod;
– akontacije pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec
zavarovanja iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje
SFRJ;
– dodatke, ki jih Zavod skladno z zakonom izplačuje k pokojninam
slovenskih državljanov, ki so pridobili pravico do pokojnine iz
katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
– posebne dodatke, priznane s sklepom Izvršnega sveta SRS, k
družinskim pokojninam vdovam žrtev dachauskih procesov;
– žrtve vojnega nasilja;
– uživalce izjemnih pokojnin;
– uživalce administrativnih pokojnin;
– delavce Ministrstva za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje
kazenskih sankcij oziroma zavodov za prestajanje kazni zapora;
– uživalce pokojnin po zakonih o poslancih, o Vladi Republike
Slovenije, o notranjih zadevah, o policiji, o izvrševanju kazenskih
sankcij, o obrambi, o sodniški službi, o kazenskem postopku, o
prekrških;
– upravičence do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o
popravi krivic;
– izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter
predelavi azbesta;
– preživnine bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom;
– obdobje aktivne vojaške službe v nekdanji JLA;
– prispevek zavarovanca in delodajalca za zaposlene v invalidskih
podjetjih in zaposlitvenih centrih;
– prispevek delodajalca za zavarovance, za katere ta prispevek
plačuje Republika Slovenija;
– prispevek zavarovanca in delodajalca za upravičence do
starševskega dodatka;
– prispevek delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki
so obvezno oziroma prostovoljno vključeni v pokojninsko in
invalidsko zavarovanje;
– prispevek zavarovanca in delodajalca za kmete in člane kmečkih
gospodarstev, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po
zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani
prispevki štejejo za plačane;
– obračunane neplačane prispevke po 74. členu Zakona o zaposlitveni
rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št.
63/04, 72/05, 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06, 16/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 87/11);
– v drugih primerih, če tako določa zakon;
– upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do
skladove pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe
skladovega zavarovanja pa do 1. januarja 1983 – do zneska minimalne
pokojnine;
– del pokojnine, ki je bila priznana ob upoštevanju obdobij,
prebitih v invalidskih podjetjih, za katere niso bili plačani
prispevki;
– del prispevkov zavarovanca in delodajalca za samozaposlene
zavarovance v prvih 24 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni
register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za
določeno dejavnost;
– del prispevkov delodajalca iz 156. in prvega odstavka 157. člena
tega zakona;
– uživalce pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona –
za celoten znesek pokojnine, ki se odmeri v višini starostne
pokojnine, kot bi jim bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po
drugem odstavku 204. člena tega zakona, če bi izpolnjevali pogoje
za priznanje pravice do starostne pokojnine, in se izplačuje do
izpolnitve pogojev za uveljavitev pravice do starostne pokojnine iz
27. člena tega zakona;
– del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila
zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od
najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove
in zneskom pokojnine določene v tretjem oziroma četrtem odstavku
39. člena tega zakona.
(2) Osnove in način poračuna finančnih obveznosti iz prejšnjega
odstavka določa zakon, ki ureja poračunavanje finančnih obveznosti
Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
162. člen
(sofinanciranje iz državnega proračuna)
Republika Slovenija iz državnega proračuna in iz drugih virov
zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki zavoda iz
prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda.
163. člen
(zagotavljanje likvidnosti zavoda)
Če zavodu primanjkuje likvidnih sredstev za izpolnitev obveznosti
za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter za kritje
morebitnega primanjkljaja med prihodki in odhodki v posameznem
koledarskem letu, mu Republika Slovenija iz državnega proračuna
zagotovi potrebna sredstva.
V. poglavje: FINANČNO POSLOVANJE
164. člen
(vodenje denarnih sredstev zavoda)
Zavod ima podračun, v okviru katerega se vodijo denarna sredstva za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
165. člen
(finančni načrt zavoda)
(1) Zavod opredeljuje svoje finančno poslovanje s finančnim
načrtom, ki ga pripravi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance,
na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun.
(2) Finančni načrt iz prejšnjega odstavka se sestavlja in sprejema
za vsako koledarsko leto posebej ali za časovno obdobje, za katero
se sprejema državni proračun.
(3) Finančni načrt sprejme svet zavoda. Vlada Republike Slovenije
da soglasje k finančnemu načrtu.
166. člen
(letno poročilo zavoda)
Zavod pripravi letno poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo
računovodstvo in javne finance.
VI. poglavje: PREMOŽENJE ZAVODA
167. člen
(premoženje zavoda)
V premoženje zavoda se štejejo nepremičnine, stvarnopravne in
obligacijsko pravne pravice, delnice ali lastniški deleži, denar in
druga sredstva, na katerih ima zavod lastninsko pravico.
168. člen
(nastopanje zavoda v pravnem prometu)
(1) Zavod ima pravico sklepati pogodbe v pravnem prometu in
opravljati druge posle z namenom povečanja svojega premoženja v
skladu s tem zakonom in statutom zavoda.
(2) Zavod ima v pravnem prometu neomejeno pravno in poslovno
sposobnost ter lahko v pravnem prometu pridobiva pravice in
prevzema obveznosti.
(3) Za obveznosti, prevzete v pravnem prometu, zavod odgovarja s
svojim celotnim premoženjem.
(4) Zavod ima pravico ustanavljati gospodarske družbe, javne
sklade, javne zavode in varstvene delavnice (gospodarski subjekti
za poklicno rehabilitacijo in preprečevanje invalidnosti).
OSMI DEL
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
169. člen
(uveljavljanje pravic)
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu
oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu, in sicer tudi tedaj, ko
gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb.
(2) Pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri
delu se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času
poškodbe zavarovan pri tem zavodu.
(3) Pravice za primer invalidnosti ali smrti zaradi poklicne
bolezni se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec zavarovan
pri zavodu v času obolenja oziroma če v tem času ni bil zavarovan,
vendar je bil nazadnje zavarovan pri zavodu.
(4) Pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na
pridobitev in odmero pravice, se ugotavljajo po določbah tega
zakona.
170. člen
(varstvo pravic)
(1) Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico
do pritožbe.
(2) V postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti ima
pravico do pritožbe tudi delodajalec.
171. člen
(sodno varstvo)
(1) Sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v
roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.
(2) Sodno varstvo lahko uveljavi tudi delodajalec, če je z dokončno
odločbo zavoda odločeno o pravici zavarovanca na podlagi
invalidnosti.
172. člen
(pristojnost za odločanje)
O pravicah iz zavarovanja odločajo:
– na prvi stopnji – območna enota zavoda;
– na drugi stopnji – drugostopenjski organ zavoda.
173. člen
(revizija)
(1) Odločba prve stopnje, s katero je osebi priznana pravica po tem
zakonu, se predloži v revizijo organu druge stopnje po načelu
naključne izbire.
(2) Revizija se opravi po uradni dolžnosti.
(3) Revizija ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Če je zoper odločbo območne enote zavoda vložena pritožba, se
odloči o reviziji in pritožbi z isto odločbo.
174. člen
(učinek revizije)
(1) Če revizija odločbe, ki je postala dokončna, ker zoper njo ni
bila vložena pritožba, ni opravljena v treh mesecih, za pravice po
mednarodnih pogodbah pa v štirih mesecih od dneva, ko preteče rok
za pritožbo, šteje, da je revizija opravljena in da je odločba
potrjena.
(2) V reviziji se lahko odločba prve stopnje potrdi, spremeni,
odpravi ali razveljavi.
(3) Odločba o pravici iz obveznega zavarovanja, izdana v
revizijskem postopku, učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po
izdaji.
(4) Območna enota zavoda, katere odločba je bila v reviziji
odpravljena ali razveljavljena, izda najpozneje v 30 dneh od
prejema odločbe o reviziji novo odločbo prve stopnje o vseh
pravicah, razen za pravice po mednarodnih pogodbah, kjer je rok za
izdajo 60 dni od prejema odločbe o reviziji.
(5) Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v
njej se preizkusi, ali je nova odločba popravljena v skladu z
razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja odločba odpravljena ali
razveljavljena.
175. člen
(revizija izvedenskih mnenj)
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se v postopkih
uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja v revizijo
predložijo mnenja invalidske komisije I. stopnje o ugotovljeni
invalidnosti I. kategorije, v drugih primerih, pri obstoju potrebe
po stalni pomoči in postrežbi ter pri osebnih okoliščinah iz 138.
člena tega zakona pa po načelu naključne izbire. Revizijo opravi
invalidska komisija II. stopnje.
(2) V reviziji lahko invalidska komisija izvedensko mnenje potrdi,
spremeni ali vrne v ponovno obravnavo invalidski komisiji I.
stopnje.
176. člen
(sodno varstvo v postopku revizije)
(1) Zoper odločbo, izdano v reviziji, s katero je spremenjena
odločba prve stopnje, je zagotovljeno sodno varstvo.
(2) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, s katero je bila v
reviziji odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena.
(3) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, izdano na drugi stopnji,
če je bila z njo hkrati v reviziji odpravljena ali razveljavljena
odločba, izdana na prvi stopnji.
177. člen
(ugotavljanje lastnosti zavarovanca)
(1) Lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja se ugotavlja na
podlagi predpisov, ki urejajo matično evidenco.
(2) Za zavarovance za posebne primere zavarovanja iz 20. in 21.
člena tega zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja takrat, ko
nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega pridobijo pravice
iz obveznega zavarovanja.
(3) Za zavarovance iz 18. člena tega zakona se lastnost zavarovanca
ugotavlja po preteku koledarskega leta, v katerem so bila plačila
izplačana, razen v primeru, ko nastane zavarovalni primer, na
podlagi katerega se pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja
in se lastnost zavarovanca ugotavlja ob nastanku tega zavarovalnega
primera.
II. poglavje: UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZAVAROVANJA
178. člen
(začetek postopka za uveljavljanje pravic)
(1) Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se
začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do
vdovske ali družinske pokojnine pa na zahtevo vdove ali vdovca
oziroma družinskega člana ali zakonitega zastopnika.
(2) Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se
začne tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali
imenovanega zdravnika. V soglasju z osebnim zdravnikom se lahko
postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne
tudi na predlog izvajalca medicine dela. Če je uveden postopek za
uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja na predlog
osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali izvajalca medicine
dela v soglasju z osebnim zdravnikom, pa umaknejo predlog, ni
mogoče ustaviti postopka, če se zavarovanec z ustavitvijo ne
strinja in zahteva, da se postopek nadaljuje. Če je bil postopek
uveden na predlog osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika,
zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik ne moreta predlagati
umika predloga.
(3) Postopek iz prvega odstavka tega člena je uveden, ko zavod
prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je postopek za uveljavljanje
pravic iz invalidskega zavarovanja uveden takrat, ko zavod prejme
zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko
dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni
zmožnosti.
(5) Zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic
se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti
zavoda.
179. člen
(trajanje postopka)
(1) Če je za ugotovitev pravic ali v pritožbenem postopku potrebno
izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo
najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka.
(2) V roku šest mesecev se izda odločba o pravicah iz pokojninskega
in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb. V šestih
mesecih se izda tudi odločba v pritožbenih postopkih, ki se vodijo
zoper odločbe, izdane v postopkih iz prejšnjega stavka.
180. člen
(akontacija)
(1) Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do
pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove
višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka
zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se mu začasno izplačuje
akontacija, določena po zbranih podatkih. Akontacije se usklajujejo
na enak način kot pokojnine.
(2) Akontacija se izplačuje na podlagi naloga, ki ga izda
pooblaščeni delavec zavoda. Nalog za izplačilo akontacije se pošlje
tudi zavarovancu.
181. člen
(izvedenski organi)
(1) Kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih
uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno
izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, potrebi
po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo ali
nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih
družinskih članov, izvedenski organi zavoda.
(2) Izvedenski organi zavoda delujejo v okviru invalidskih komisij
I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) in
podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki samostojno ali
v senatih najmanj dveh izvedencev. Izvedence imenuje pristojni
organ zavoda.
(3) V primerih, ko se ugotavlja invalidnost, poda izvedensko mnenje
senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. V postopku pred izdajo
izvedenskega mnenja ima v teh primerih pravico in dolžnost
sodelovati predstavnik delodajalca.
(4) Če se v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da je pri
zavarovancu podana invalidnost II. kategorije, ali če zavarovanec
III. kategorije uveljavlja izbirno pravico do poklicne
rehabilitacije, poda invalidska komisija izvedensko mnenje o obliki
poklicne rehabilitacije na podlagi mnenja strokovne institucije s
področja medicine dela in poklicne rehabilitacije.
(5) V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja sodelujejo
izvedenski organi zavoda iz tretjega odstavka tega člena z
zavarovančevim osebnim zdravnikom, imenovanim zdravnikom, službo
medicine dela, specialistično službo oziroma z zavodi za
usposabljanje invalidnih oseb in z delodajalci in njihovimi
izvajalci medicine dela.
(6) Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno
izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega
delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije.
(7) Zavod določi organizacijo in način delovanja izvedenskih
organov zavoda s splošnim aktom. S tem aktom se določi tudi seznam
obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za
podajo izvedenskega mnenja.
(8) Izvedenski organi iz prvega odstavka tega člena dajejo
izvedenska mnenja tudi o osebnih okoliščinah iz 138. člena tega
zakona, zaradi katerih je zavarovanec opravičen do prištete dobe
ter vrsti in stopnji telesne okvare za namene uveljavljanja pravic
po drugih predpisih.
182. člen
(izvršljivost odločb)
(1) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je odločeno o
pravicah iz obveznega zavarovanja, razen če je s tem zakonom
določeno drugače.
(2) Odločba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti
II. ali III. kategorije, se izvrši, ko postane dokončna v upravnem
postopku.
(3) Odločba o pravici do invalidske pokojnine postane izvršljiva z
dnem, ko postane pravnomočna.
(4) Odločbe o pravicah iz obveznega zavarovanja izvrši zavod, razen
v primerih, ko je s tem zakonom določeno, da jih v določenem delu
izvrši delodajalec ali zavod za zaposlovanje.
183. člen
(razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove
postopka)
(1) Dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba
zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno
ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali
uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna
enota zavoda, ki je odločbo izdala.
(2) Odločba iz prvega odstavka tega člena se lahko izda v roku
desetih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu
pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali
podzakonskega akta.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne
naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po
uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji
odločbe.
(4) Na način, ki je določen v prejšnjem odstavku, učinkuje tudi
odločba, izdana v obnovi postopka.
183.a člen
(razveljavitev dokončne odločbe na zahtevo)
(1) Pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, lahko na zahtevo
zavarovanca dokončno odločbo, s katero je bila priznana pravica, ne
glede na prejšnji člen razveljavi in izda novo odločbo v primeru,
če so ugotovljena nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo
pravico, ta dejstva, kot so na primer naknadno izplačane plače,
naknadno plačani prispevki, naknadno pridobljeni podatki o osnovah,
drugače oziroma naknadno ugotovljeno pravno razmerje, pa so nastala
po izdaji odločbe.
(2) Dokončna odločba se razveljavi samo v primeru, če se na podlagi
novih dejstev odmera lahko opravi v višjem znesku.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne
naslednjega meseca po dani zahtevi.
184. člen
(stroški postopka)
(1) Stroške postopka uveljavljanja in varstva pravic iz obveznega
zavarovanja, kot so potni stroški in nadomestilo izgubljenega
zaslužka izvedencev v postopkih pred sodišči, ki jih imenuje
pristojni organ zavoda, krije zavod.
(2) Zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z
uveljavljanjem ali uživanjem pravic, kadar ga zavod:
– napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih
preiskav in podaje mnenja izvedencev;
– napoti v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije.
(3) Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi oseba, ki je
določena za spremljanje zavarovanca iz prejšnjega odstavka.
(4) Povračilo potnih stroškov se določi v znesku stroškov prevoza
in stroškov prehrane ter namestitve v času potovanja in bivanja v
drugem kraju.
(5) Zavod s splošnim aktom določi vrsto in način uporabe prevoznega
sredstva, upoštevajoč zdravstveno stanje zavarovanca in dolžino
poti, potovalne pogoje in način uveljavljanja povračila potnih
stroškov ter znesek povračila stroškov prehrane in namestitve v
času potovanja in bivanja v drugem kraju.
DEVETI DEL
ORGANIZIRANOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
I. poglavje: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
SLOVENIJE
185. člen
(organizacija zavoda)
Zavod je organiziran tako, da zagotavlja učinkovito upravljanje s
sredstvi za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
186. člen
(svet zavoda)
(1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja 27 članov, od
tega:
– 7 članov imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije,
reprezentativne za območje države;
– 1 člana imenuje reprezentativna invalidska organizacija za
delovne invalide;
– 7 članov imenujejo delodajalska združenja na ravni države;
– 7 članov imenuje Vlada Republike Slovenije;
– 1 člana imenuje Študentska organizacija Slovenije;
– 3 člane imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni
države;
– 1 člana izvolijo delavci zavoda.
(2) Svet zavoda izmed svojih članov izvoli predsednika in
namestnika predsednika.
(3) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.
(4) Svet zavoda opravlja naslednje naloge:
– spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov;
– ugotavlja in objavlja odstotek uskladitve pokojnin in drugih
prejemkov;
– določa izplačilne dneve pokojnin in drugih prejemkov;
– sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda;
– odloča o načinu uporabe sredstev, odpisu, prodaji in odtujitvi
premoženja ter sprejema poročilo o inventuri;
– odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter
možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih
invalidov;
– imenuje in razrešuje generalno direktorico ali generalnega
direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) zavoda;
– sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja,
splošni akt o pripravništvu in druge splošne akte zavoda;
– izvaja funkcijo skupščine nepremičninskega sklada;
– izvaja funkcijo organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno
notranje revidiranje, ki jih izdaja minister, pristojen za
finance.
(5) S statutom se lahko določi možnost, da svet zavoda oblikuje
ožjo skupino, ki jo sestavljajo člani sveta zavoda in katere naloga
je izvajanje funkcije organa nadzora v skladu z usmeritvami za
državno notranje revidiranje iz desete alineje prejšnjega
odstavka.
187. člen
(generalni direktor)
(1) Poslovodni organ zavoda je generalni direktor zavoda.
(2) Generalni direktor organizira in vodi delo in poslovanje
zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost
dela zavoda.
(3) Generalnega direktorja zavoda imenuje svet zavoda. K imenovanju
direktorja zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
188. člen
(statut)
(1) Zavod ima statut.
(2) Statut zavoda določa način imenovanja in izvolitve članov sveta
zavoda, njegovega predsednika in namestnika, konstituiranje,
pristojnosti, organizacijo in način delovanja sveta zavoda,
organizacijo služb zavoda ter druga vprašanja, pomembna za
opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda.
(3) K statutu zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
(4) Statut in splošni akti zavoda za izvajanje obveznega
zavarovanja se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
II. poglavje: NADZOR
189. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad zakonitostjo delovanja zavoda ter namembnostjo rabe
sredstev izvaja ministrstvo, pristojno za delo. Če se pri nadzoru
ugotovijo nepravilnosti, izda minister, pristojen za delo, odločbo,
s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, je vabljeno na vse seje sveta
zavoda.
(3) Minister, pristojen za delo, s sklepom zadrži izvršitev
odločitve, ki jo sprejme svet zavoda, če oceni, da ni zakonita
oziroma ni skladna s finančnim načrtom zavoda in državnim
proračunom in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
(4) Zavod izvaja interni strokovni nadzor.
DESETI DEL
POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE IN NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH
SREDSTEV
190. člen
(odgovornost posameznika za škodo zavodu)
(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je
namenoma ali iz malomarnosti povzročil invalidnost, potrebo po tuji
pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca.
(2) Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka
delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren delodajalec.
(3) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode iz prejšnjega odstavka
tudi neposredno od osebe, ki je povzročila invalidnost, potrebo po
tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca s kaznivim
dejanjem.
(4) Zavod določi najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki jo
lahko zahteva od fizične osebe iz tega člena.
190.a člen
(odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu)
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri
kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil
invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt
zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne
glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v
prometu.
191. člen
(odgovornost delodajalca za škodo zavodu)
(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je
zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali
smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in
zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za
varnost ljudi.
(2) Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od
delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno
razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z
osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del
ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje.
(3) Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od
delodajalca, če je škoda nastala zato, ker mu delodajalec ni dal
podatkov ali je dal neresnične podatke o dejstvih, od katerih je
odvisna pridobitev, odmera ali izguba pravice.
(4) Kot delodajalec se v smislu tega člena šteje oseba, za katero
delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi
pravni podlagi opravlja delo.
192. člen
(izključitev kritja zavarovanega primera)
(1) V primerih iz 190. in 191. člena tega zakona se šteje, da je
imel zavod škodo, ne glede na to, če je zavarovani primer pokrit z
zavarovanjem po tem zakonu.
(2) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovanca, ki je
sam dolžan dajati podatke v zvezi z zavarovanjem, če je škoda
nastala zato, ker ni dal podatkov ali je dal neresnične
podatke.
(3) Za povrnitev povzročene škode je solidarno odgovorna tudi
oseba, ki je kot priča s pravnomočno sodbo obsojena za kaznivo
dejanje krive izpovedbe, če je bilo na podlagi takšne izpovedbe
komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo in je bila na podlagi
tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina, do katere tisti, ki
jo je dobil, ni imel pravice, ali je bila uveljavljena večja
pokojnina od tiste, do katere je imel pravico.
193. člen
(ugotavljanje odškodnine)
(1) Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu,
se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če
ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz
tretjega odstavka 119. člena, 190., 190.a, 191. in 192. člena tega
zakona, obsega nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh
drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve,
določene v drugih zakonih, kot tudi škodo iz naslova izpadlih
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki
ureja obvezna zavarovanja v prometu.
(3) Pri ugotavljanju višine odškodnine iz naslova pokojnin se
upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.
(4) Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca
ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če škoda ni
povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek
pred pristojnim sodiščem.
(5) Zavod lahko za namene vodenja postopkov za povračilo škode in
neupravičeno pridobljenih sredstev po tem zakonu neodplačno
pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki
nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih
podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi,
policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru
svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
194. člen
(povrnitev preplačil)
(1) Oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do
katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z
določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(2) Zavod preveč izplačani znesek iz prejšnjega odstavka pobota s
pokojninskimi prejemki upravičenca.
(3) Zavod izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen
znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno.
Zastaralni rok treh let se upošteva po uradni dolžnosti od dneva
prejema denarnega zneska iz prvega odstavka tega člena do dneva
izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži
izvršitve.
(5) Zavod lahko odloči, da se preplačilo povrne v obrokih, največ v
roku enega leta.
(6) Odločba iz tretjega odstavka tega člena se ne izda, če znesek
preplačila ne presega 20,00 eurov.
194.a člen
(povrnitev preplačil z zapadlimi neizplačanimi prejemki)
(1) Če zavod ugotovi, da je zavarovanec upravičen do izplačila
novega prejemka, znesek preplačila iz prvega odstavka prejšnjega
člena pobota z novim izplačilom zapadlih zneskov novega
prejemka.
(2) Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev.
(3) Zavod lahko pobota terjatve do celotne višine nakazila novega
prejemka, brez izrecne izjave ali soglasja upravičenca in ne glede
na vrsto prejemka.
(4) Zavod o pobotu terjatev v petnajstih dneh od nastanka pobota
obvesti upravičenca.
195. člen
(povrnitev preplačil zaradi smrti upravičenca)
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima
zavod prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev
direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne
dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po
njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil
upravičen.
(2) Potrdilo zavoda o izplačilih dajatev je javna listina oziroma
nalog, na podlagi katerega je izvajalec plačilnih storitev dolžan
zavodu v roku treh dni vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika
osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev
izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost
izvajalca plačilnih storitev po tem zakonu ne vpliva.
(3) Če denarja ni več na računu, mora izvajalec plačilnih storitev
namesto vračila sredstev zavodu posredovati podatke o osebi, ki je
denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno
številko.
(4) V primeru, da izvajalec plačilnih storitev v Sloveniji, s
strani zavoda nakazana sredstva prenakaže na račun v tujino in
zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora
v roku treh dni sporočiti zavodu vse podatke izvajalca plačilnih
storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.
(5) Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz drugega
odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in četrtega
odstavka tega člena zavodu brezplačno.
196. člen
(odškodninska odgovornost zavoda)
Zavod odgovarja za škodo, ki jo povzroči zavarovancu pri
opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, v skladu z
določbami predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja.
197. člen
(zamudne obresti)
(1) Če zavod ne izplača priznanih pokojninskih prejemkov v roku 60
dni od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva,
je dolžan izplačati prejemniku zamudne obresti na zapadle prejemke
ali ga v istem roku pozvati, da sporoči potrebne podatke.
(2) Zamudne obresti se odmerijo v skladu s predpisi, ki urejajo
obligacijska razmerja, od naslednjega dne po izteku roka iz
prejšnjega odstavka.
ENAJSTI
DEL POKLICNO ZAVAROVANJE
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
198. člen
(pojem poklicnega zavarovanja)
(1) Poklicno zavarovanje po tem zakonu je zbiranje prispevkov
delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na podlagi
katerih zavarovanci-člani, vključeni v to obliko zavarovanja,
pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene
s tem zakonom.
(2) Poklicno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem
zavarovanec-član prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino
zajamčenega donosa na vplačane prispevke, ki je opredeljen v
pokojninskem načrtu.
(3) Za zajamčeni donos, določen s pokojninskim načrtom, jamči
upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz
prvega odstavka 210. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu:
upravljavec sklada). Ne glede na prejšnji stavek jamči upravljavec
sklada v obdobjih oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv
zajamčeno donosnost zavarovanca-člana v višini minimalne zajamčene
donosnosti.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oblikuje
solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju manjkajočih
sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom pod
pogoji, ki jih določa ta zakon.
199. člen
(krog zavarovancev poklicnega zavarovanja)
(1) V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom,
obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in
zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih
po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati.
Zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se
vključijo v poklicno zavarovanje le, če delo opravljajo s polnim
delovnim časom.
(2) Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno
zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, je možno
določiti v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
– obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi
na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da
so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi,
določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in
drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
– opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah
neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem
procesu;
– se opravlja delo v okoliščinah iz prve in druge alineje tega
odstavka polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas
šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z
zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno zaradi
posebnih delovnih pogojev.
(3) Delovna mesta, na katerih dela po določeni starosti ni moč
uspešno poklicno opravljati, se lahko določijo v primerih, ko je
uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker
gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije
organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da
delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne
dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.
(4) Vlada Republike Slovenije predpiše merila in kriterije, na
podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Glede na stopnjo težavnosti, škodljivosti in drugih omejitev se
delovna mesta v skladu z merili in kriteriji iz prejšnjega odstavka
razvrščajo v pet skupin. Uvrstitev v posamezno skupino se določi ob
določitvi delovnega mesta, na katerem je obvezno poklicno
zavarovanje, oziroma ob reviziji ali ugotovitvi sprememb
škodljivosti, težavnosti ali omejitev na obstoječih delovnih
mestih, za katera je obvezno poklicno zavarovanje.
(6) Kot polni delovni čas iz prvega odstavka tega člena se šteje
tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim
oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do
delnega nadomestila po tem zakonu ali delne invalidske pokojnine po
ZPIZ-1 ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim
delovnim časom po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, veljavnih pred uveljavitvijo ZPIZ-1.
200. člen
(vključitev v poklicno zavarovanje, obračun in plačilo
prispevkov, nadzor nad predlaganjem obračunov in izterjava)
(1) Zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno
zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za poklicno
zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno
ali drugo samostojno dejavnost.
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka, po sklenitvi pogodbe z
upravljavcem o financiranju pokojninskega načrta poklicnega
zavarovanja vsakega zavarovanca iz prvega odstavka 199. člena tega
zakona vključi v poklicno zavarovanje z vložitvijo prijave iz
trinajstega odstavka 209. člena tega zakona na način, v skladu s
prvim odstavkom 208. člena tega zakona določen v pokojninskem
načrtu, v osmih dneh od dneva začetka dela na delovnem mestu iz
drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona.
(3) Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za
zavarovanca-člana v delovnem razmerju sta plača in nadomestilo
plače, za zavarovanca-člana, ki ni v delovnem razmerju, pa
zavarovalna osnova, ki je s tem zakonom določena za obračun in
plačilo prispevkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
(4) Stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje se določi v
pokojninskem načrtu iz 208. člena tega zakona na podlagi mnenja
predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.
(5) Prispevki za poklicno zavarovanje se davčno obravnavajo enako
kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(6) Zavezanec izračuna prispevek za poklicno zavarovanje v obračunu
v skladu s tem zakonom. V obračunu prispevkov za poklicno
zavarovanje mora navesti resnične, popolne in pravilne podatke.
Obliko obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, ki mora
vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor
pravilnosti izračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, določi
upravljavec sklada. Zavezanec predloži obračun prispevkov za
poklicno zavarovanje upravljavcu sklada. Za roke predložitve
obračuna in roke plačila veljajo določbe, ki urejajo plačilo
prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Upravljavec sklada sam ugotovi obveznost glede višine
prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da obračun
prispevka za poklicno zavarovanje ni bil predložen ali da iz
predloženega obračuna izhajajo nepravilnosti. Ugotovljena
obveznost, ki jo ugotovi upravljavec sklada, je izvršilni naslov.
Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v
pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja določi postopek ravnanja
v primerih iz prvega stavka tega odstavka, pri čemer mora
zagotoviti sodelovanje zavezanca v postopku ugotavljanja
obveznosti.
(8) Od prispevkov za poklicno zavarovanje, ki jih zavezanec ni
plačal v predpisanem roku, upravljavec sklada obračuna obresti po
zakonu, ki ureja davčni postopek.
(9) Izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje opravi
davčni organ na predlog upravljavca sklada. Izvršilni naslov je
obračun prispevkov za poklicno zavarovanje ali obračun upravljavca
sklada iz sedmega odstavka tega člena z obrestmi in potrdilom o
izvršljivosti, ki ga izda upravljavec sklada na podlagi nadzora nad
pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno
zavarovanje. Pri opravljanju izvršbe prispevkov za poklicno
zavarovanje in ugotavljanju zastaranja pravice do izterjave se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki
ureja finančno upravo.
(10) Upravljavec sklada za namen nadzora nad pravilnostjo obračuna
in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od davčnega organa
pridobi podatke o osnovah za prispevke iz tretjega odstavka tega
člena, ki jih davčni organ vodi na podlagi obračunov davčnih
odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, ki jih
zavezanci predlagajo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja
davčni postopek.
(11) Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu
izplačuje nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije v skladu s
predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in nadomestilo
plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi
o starševskem varstvu ter v primeru iz desetega odstavka 202. člena
tega zakona. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan
upravljavca sklada obvestiti o mirovanju, o vzroku za vzpostavitev
mirovanja poklicnega zavarovanja ter o prenehanju mirovanja
poklicnega zavarovanja. Izvajanje mirovanja poklicnega zavarovanja
se podrobneje uredi v pokojninskem načrtu. Rok za obvestilo je 15
dni od začetka oziroma prenehanja mirovanja poklicnega zavarovanja.
Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, upravljavec ne
vzpostavi oziroma ne prekine mirovanja. Če upravljavec izve za
okoliščine, na podlagi katerih se mirovanje vzpostavi ali preneha,
zavezanec pa ni sporočil vzpostavitve ali prenehanja mirovanja, po
uradni dolžnosti vzpostavi ali prekine mirovanje in o tem obvesti
zavezanca.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanec-član, ki je v
obvezno zavarovanje vključen po 15., 16. ali 17. členu tega zakona,
na način iz prejšnjega odstavka uveljavi mirovanje poklicnega
zavarovanja v času, ko je upravičen do nadomestila po predpisih o
zdravstvenem zavarovanju v breme zdravstvenega zavarovanja.
(13) Poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana preneha v primeru
prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri zavezancu, v primeru prenehanja
opravljanja dejavnosti in v primeru prenehanja opravljanja dela na
delovnem mestu, za katero je obvezna sklenitev poklicnega
zavarovanja. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena mora v 15 dneh
od nastopa razloga za prenehanje obveznosti poklicnega zavarovanja
vložiti odjavo iz poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter
navesti razlog in predložiti ustrezno dokazilo. Prenehanje
obveznosti in odjava iz poklicnega zavarovanja se podrobneje
določita v pokojninskem načrtu. Če zavezanec ne predloži ustreznih
dokazil, obveznost poklicnega zavarovanja ne preneha.
(14) V primerih iz prejšnjega odstavka in iz drugega odstavka 203.
člena tega zakona zavarovanec-član zadrži pravice iz poklicnega
zavarovanja.
(15) Članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja preneha z dnem, ko zavarovanec-član nima več sredstev
na osebnem računu in ni prejemnik poklicne pokojnine.
(16) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavcu
sklada v rokih, predpisanih s tem zakonom ali s pokojninskim
načrtom iz 208. člena tega zakona, sporočiti vse podatke, določene
s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona,
potrebne za sklenitev pogodbe z upravljavcem sklada o financiranju
pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, vključitev
zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje, prenehanje poklicnega
zavarovanja ali mirovanje poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana
ter za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje in razporejanje
vplačanih sredstev na osebne račune zavarovancev-članov.
(17) V primeru, ko se za osebo, ki ji je poklicno zavarovanje že
prenehalo in je zato njen osebni račun zaprt, izvede naknadno
plačilo prispevkov, se takšno vplačilo ne glede na prvi odstavek
309. člena tega zakona ne preračuna v število enot premoženja,
ampak se takšni osebi sredstva v višini naknadnega plačila
izplačajo v enkratnem znesku ali pa se na podlagi zahteve takšne
osebe prenesejo v dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer
zavarovanec-član pridobi pravico do dodatne pokojnine. Če je bila
poklicna pokojnina takšne osebe sofinancirana iz solidarnostnih
rezerv, se sredstva v višini sofinanciranja prenesejo v
solidarnostne rezerve, morebitna razlika do višine naknadnega
plačila pa se takšni osebi izplača v enkratnem znesku.
201. člen
(postopek za določitev delovnih mest, na katerih je obvezna
vključitev v poklicno zavarovanje)
(1) Komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za delo, na podlagi
meril in kriterijev iz četrtega odstavka 199. člena tega
zakona:
– določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno
zavarovanje ali
– ugotovi spremembo škodljivih vplivov ali drugih omejitev
delovnega mesta ter določi uvrstitev v posamezno skupino iz petega
odstavka 199. člena tega zakona ali
– ugotovi, da na delovnem mestu niso več izpolnjeni pogoji iz 199.
člena in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona in odloči o
prenehanju obveznosti poklicnega zavarovanja za to delovno
mesto.
(2) S posebnim zakonom se lahko poleg delovnih mest iz prejšnjega
odstavka določijo nova delovna mesta, na katerih so izpolnjeni
pogoji iz 199. člena tega zakona.
(3) Postopek pred komisijo iz prvega odstavka tega člena se začne
na predlog združenja delodajalcev ali reprezentativnega sindikata,
ki sta člana Ekonomsko socialnega sveta. Stroški postopka bremenijo
predlagatelja. Če sta sopredlagatelja postopka združenje
delodajalcev in reprezentativni sindikat, bremeni vsakega polovica
stroškov postopka.
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko na zahtevo
ministra, pristojnega za zakon, s katerim so določena delovna
mesta, izvede postopek iz druge ali tretje alineje prvega odstavka
tega člena za delovna mesta, določena v skladu z drugim odstavkom
tega člena. Ugotovitve posreduje ministru, pristojnemu za zakon, s
katerim so bila določena delovna mesta v skladu z drugim odstavkom
tega člena.
(5) Na podlagi analize posledic dela za zdravje zavarovancev iz
201.b člena tega zakona, komisija iz prvega odstavka tega člena po
uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja, ali so na teh
delovnih mestih še izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona in
iz prvega odstavka 413. člena tega zakona oziroma ali je prišlo do
spremembe škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega
mesta.
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena je sestavljena iz sedmih
članov:
– treh članov, ki jih imenujejo delodajalska združenja na ravni
države,
– treh članov, ki jih imenujejo sindikalne zveze ali konfederacije,
reprezentativne za območje države, in
– enega predstavnika, ki ga imenuje minister, pristojen za
delo.
(7) Komisija iz prvega odstavka tega člena ima sedež pri
ministrstvu, pristojnem za delo.
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše postopek za
imenovanje, postopek in način dela, način financiranja ter višino
stroškov dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
(9) O odločitvi iz prvega odstavka tega člena komisija izda sklep,
ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vroči
predlagatelju. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.
(10) Odločitve komisije iz prvega odstavka tega člena, ki se
nanašajo na delovna mesta, na katerih se je štela zavarovalna doba
s povečanjem do 31. decembra 1999, veljajo tudi za osebe iz prvega
odstavka 398. člena tega zakona.
(11) Seznam delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v
poklicno zavarovanje, objavi minister, pristojen za delo, na uradni
spletni strani ministrstva.
(12) Na podlagi sklepov komisije iz prvega odstavka tega člena se v
seznam iz prejšnjega odstavka vpisujejo tudi vse spremembe glede
obveznosti poklicnega zavarovanja in spremembe škodljivosti in
težavnosti obstoječih delovnih mest.
(13) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko za potrebe
analize posledic dela za zdravje zavarovancev na predlaganem
delovnem mestu v vseh postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, od
Nacionalnega inštituta za javno zdravje v skladu z zakonom, ki
ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s
področja zdravstvenega varstva, v anonimizirani obliki brezplačno
pridobi podatke, ki jih ta vodi.
(14) Stroške postopka iz četrtega in petega odstavka tega člena
krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.
201.a člen
(ugotovitev delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v
poklicno zavarovanje, pri zavezancu)
(1) Minister, pristojen za delo, imenuje komisijo, ki je pristojna
za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz
drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona, za katera je
obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz petih
članov:
– dva člana, strokovnjaka s področja tehnologije in procesov dela v
posamezni dejavnosti, ki se imenuje z liste strokovnjakov za
področja dejavnosti, v katerih so določena delovna mesta iz drugega
ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona,
– enega člana, predstavnika ministrstva, pristojnega za delo,
– enega člana, ki ga predlagajo sindikati člani Ekonomsko
socialnega sveta in
– enega člana, ki ga predlagajo delodajalska združenja, ki so člani
Ekonomsko socialnega sveta.
(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena ugotovi, ali so za
posamezno delovno mesto pri posameznem zavezancu izpolnjeni pogoji
iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona in
sklepa iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisa, s
katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred
uveljavitvijo tega zakona. Ugotovitve komisije obsegajo:
– naziv in šifro delovnega mesta po sklepu iz devetega odstavka
201. člena tega zakona ali predpisu, s katerim je bilo določeno
štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega
zakona,
– naziv delovnega mesta po internem aktu zavezanca,
– datum, od katerega je pri delodajalcu obvezna vključitev v
poklicno zavarovanje za posamezno delovno mesto iz prve in druge
alineje tega odstavka,
– delovni čas, ki se po kolektivni pogodbi ali splošnem aktu
zavezanca šteje kot polni delovni čas za delovno mesto iz prve in
druge alineje tega odstavka.
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena ugotavlja tudi, ali
delovna mesta pri posameznem zavezancu zaradi spremenjenih pogojev
dela ne ustrezajo več pogojem iz sklepa iz devetega odstavka
201. člena tega zakona ali predpisa, s katerim je bilo
določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo
tega zakona, pod katerimi je določeno delovno mesto iz drugega
odstavka 199. člena tega zakona.
(5) Postopek pred komisijo iz prvega odstavka tega člena se začne
na predlog zavezanca ali sindikata, ki zastopa delavce pri
zavezancu ali sveta delavcev. Stroški postopka bremenijo
predlagatelja. Če sta predlagatelja oba, vsakega bremeni polovica
stroškov postopka. Če predlog vloži le zavezanec, je sindikat, ki
zastopa delavce pri tem zavezancu, stranka v tem postopku. Če
predlog vloži le sindikat, ki zastopa delavce pri zavezancu, je
zavezanec stranka v tem postopku.
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena o ugotovitvah iz
tretjega in četrtega odstavka tega člena odloči z odločbo v skladu
s predpisi o splošnem upravnem postopku. Odločba se vroči
predlagatelju, drugi stranki v postopku in upravljavcu sklada.
(7) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba,
dovoljeno pa je sodno varstvo pred sodiščem, ki odloča o socialnih
sporih, v roku 30 dni od vročitve odločbe.
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše postopek za
imenovanje, postopek in način dela ter višino stroškov dela
komisije iz prvega odstavka tega člena.
(9) Izpolnjevanje pogojev za poklicno zavarovanje na strani
zavarovanca-člana v skladu z odločbo iz šestega odstavka tega člena
upravljavec sklada preverja ob vključitvi v poklicno zavarovanje.
Zavezanec je dolžan upravljavcu sklada sporočiti vsako spremembo,
ki vpliva na obveznost vključitve zavarovanca-člana v poklicno
zavarovanje.
201.b člen
(zdravstvena analiza delovnih mest, na katerih je obvezna
vključitev v poklicno zavarovanje)
(1) Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa pri
Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani izvede analizo posledic
dela za zdravje zavarovancev za delovna mesta iz prvega odstavka
413. člena tega zakona.
(2) Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka izvede analizo
na podlagi podatkov, ki jih vodi:
– Nacionalni inštitut za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja
zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s
področja zdravstvenega varstva,
– upravljavec sklada o osebah, ki so bile od 1. januarja 2001 dalje
vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po določbah
ZPIZ-1, in o osebah, ki so od 1. januarja 2013 dalje vključene v
poklicno zavarovanje, ter
– zavod o ugotovljeni invalidnosti ter telesnih okvarah po tem
zakonu in po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
veljavnih do uveljavitve tega zakona, ter o osebah, ki so imele od
1. januarja 2001 dalje pravico do štetja zavarovalne dobe s
povečanjem.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka zbere, združi in anonimizira
Nacionalni inštitut za javno zdravje ter jih posreduje izvajalcu
analize iz prvega odstavka tega člena.
(4) Analizo iz prvega odstavka tega člena izvede javni zdravstveni
zavod iz prvega odstavka tega člena v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega zakona.
(5) Podatke iz drugega odstavka tega člena pridobi Nacionalni
inštitut za javno zdravje od pristojnih upravljavcev
brezplačno.
II. poglavje: PRAVICE IZ POKLICNEGA ZAVAROVANJA
202. člen
(pravice iz poklicnega zavarovanja)
(1) Na podlagi poklicnega zavarovanja zavarovanec-član ob
izpolnitvi pogojev iz 204. člena tega zakona pridobi pravico do
poklicne pokojnine.
(2) Zavarovancu-članu, ki je bil vključen v obvezno dodatno
zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se
k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev
pravice do predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega
zavarovanja po tem zakonu prizna kot dodana doba poklicnega
zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: dodana doba) četrtina obdobja
vključenosti v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno
zavarovanje. Če so bili prispevki plačani le za del obdobja
vključenosti v poklicno zavarovanje, se prizna dodana doba le na
podlagi obdobij, za katera so bili prispevki plačani. Če za
določena obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje prispevki niso
bili plačani v celoti, se za priznanje dodane dobe ugotovi
sorazmerni del tega obdobja, skladno z deležem plačanih
prispevkov.
(3) Zavarovancu-članu iz šestega odstavka 199. člena tega zakona,
ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v
poklicno zavarovanje po tem zakonu, se prizna sorazmerni del dodane
dobe, in sicer samo za tisti čas, ki ga je dejansko prebil na
delu.
(4) Zavarovanje po četrtem odstavku 25. člena tega zakona ne vpliva
na dopolnjeno dodano dobo.
(5) Osnove, od katerih so plačani prispevki za zavarovanje po
četrtem odstavku 25. člena tega zakona, se ne upoštevajo za izračun
pokojninske osnove iz 30. člena tega zakona, razen če je to za
zavarovance-člane ugodneje.
(6) Za zavarovanca, ki je najmanj 16 let (moški) ali 15 let
(ženska) vključen v poklicno zavarovanje, se ob uveljavitvi pravice
do predčasne pokojnine ne upoštevajo določbe iz prvega odstavka 38.
člena tega zakona.
(7) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s
povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po
ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz prejšnjega
odstavka prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja
zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno
zavarovanje.
(8) Šteje se, da zavarovanec-član, ki skupaj z dodano dobo iz
drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske
dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni
upravičen do pravic iz 39.a člena tega zakona vse dokler ne izpolni
zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega
odstavka tega člena. Zavarovanec-član je upravičen do višjega
vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa po šestem odstavku 37.
člena tega zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine iz četrtega in petega odstavka 27. člena tega
zakona brez dodane dobe.
(9) Uživalcu poklicne pokojnine, ki se za stalno izseli v tujino,
se poklicna pokojnina izplačuje tudi na ozemlje druge države.
(10) Zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona lahko
preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje za
zavarovanca-člana, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do
poklicne pokojnine.
202.a člen
(dokup pokojninske dobe v obveznem zavarovanju na podlagi dodane
dobe)
(1) Uživalec poklicne pokojnine, uživalec pokojnine iz drugega
odstavka 204. člena tega zakona in uživalec starostne, predčasne,
delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu oziroma po
predpisih iz 399. člena tega zakona, ki je pred tem uveljavil
poklicno pokojnino, lahko dokupi pokojninsko dobo največ v
trajanju, ki ustreza razliki med pridobljeno dodano dobo iz drugega
odstavka prejšnjega člena in obdobjem prejemanja poklicne
pokojnine.
(2) Oseba, ki ji preneha poklicno in obvezno zavarovanje, pa ni
uveljavila poklicne pokojnine, in uživalec starostne, predčasne,
delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu, ki ni
uveljavil poklicne pokojnine, lahko dokupi pokojninsko dobo v
trajanju, ki ustreza pridobljeni dodani dobi iz drugega odstavka
202. člena tega zakona.
(3) Dokupljena pokojninska doba se osebam iz prvega in drugega
odstavka tega člena upošteva le pri odmeri ali ponovni odmeri
starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po
tem zakonu. Tako dokupljena doba ne vpliva na dopolnjeno dodano
dobo v okviru obveznega zavarovanja.
(4) Osnova za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe iz prvega
in drugega odstavka tega člena je znesek 80 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane
na mesec.
(5) Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka tega
člena je upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(6) Upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko
zahteva, da se prispevek ali del prispevka iz četrtega odstavka
tega člena plača iz sredstev na njegovem osebnem računu. V tem
primeru prispevek ali del prispevka za dokup vplača upravljavec
sklada v imenu in za račun upravičenca.
(7) Ne glede na drugi odstavek 30. člena tega zakona se za izračun
pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz četrtega odstavka tega
člena.
(8) Ne glede na šesti odstavek 160. člena tega zakona je rok za
plačilo prispevka iz četrtega odstavka tega člena 45 dni od prejema
odločbe o odmeri prispevka.
(9) Upravičenec iz drugega odstavka tega člena, ki je dokupil
pokojninsko dobo v celotnem trajanju dodane dobe, ne more
uveljaviti pravice do poklicne pokojnine po tem zakonu.
203. člen
(obdobje prejemanja poklicne pokojnine)
(1) Poklicna pokojnina se izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v
mesečnih zneskih od uveljavitve pravice do poklicne pokojnine do
izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem
zavarovanju. Obdobje prejemanja poklicne pokojnine traja največ
toliko časa, kolikor je zavarovanec dopolnil dodane dobe v skladu z
drugim in tretjim odstavkom 202. člena tega zakona. Izplačevanje
poklicne pokojnine se začne pod pogojem, da uživalec poklicne
pokojnine ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in da po poteku obdobja prejemanja poklicne pokojnine
izpolni pogoj za starostno pokojnino v obveznem zavarovanju ali za
priznanje pokojnine v skladu z drugim odstavkom 204. člena tega
zakona.
(2) Če za uživalca poklicne pokojnine iz prejšnjega odstavka
nastopi obveznost zavarovanja na podlagi 14., 15., 16. in
17. člena ali četrtega, petega ali šestega odstavka 19. člena
tega zakona, se za čas obveznega zavarovanja poklicna pokojnina ne
izplačuje.
(3) Zadržana sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom, ki se niso
izplačevala iz solidarnostnih rezerv, ostanejo na osebnem računu
uživalca poklicne pokojnine in se lahko uporabijo za uveljavitev
pravice v skladu s prvim odstavkom 205.a člena ali 206. členom tega
zakona.
(4) V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine pred potekom
obdobja prejemanja poklicne pokojnine iz prvega odstavka tega člena
ali iz drugega odstavka 204. člena se preostanek sredstev na
njegovem osebnem računu prenese v solidarnostne rezerve, razen
dela, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine ter je
predmet dedovanja.
204. člen
(pogoji za pridobitev pravice)
(1) Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko v
skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z
dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev in če sredstva, zbrana na
njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne
pokojnine.
(2) Ne glede na prvi stavek prvega odstavka prejšnjega člena za
zavarovance-člane iz prejšnjega odstavka znaša obdobje prejemanja
poklicne pokojnine enako kot znaša razlika med 40 leti pokojninske
dobe in dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe iz
naslova vključenosti v poklicno zavarovanje, vendar ne dlje, kot do
izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem
zavarovanju. Za zavarovanca-člana, pri katerem je obdobje
prejemanja poklicne pokojnine, izračunano v skladu s prejšnjim
stavkom, enako ali manjše od nič, se pogoji za pridobitev pravice
do poklicne pokojnine ugotavljajo na podlagi tretjega odstavka tega
člena. Ne glede na določbe 27. člena tega zakona lahko zavarovanec-
član iz prejšnjega odstavka, ki je bil v poklicno zavarovanje
vključen najmanj 17 let, po izteku obdobja, določenega za
prejemanje poklicne pokojnine, uveljavi pravico do pokojnine, ki se
odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi mu bila priznana na dan
uveljavitve pokojnine po tem odstavku, če bi izpolnjeval pogoje za
priznanje pravice do starostne pokojnine. Pokojnino iz tega
odstavka izplačuje Zavod do izpolnitve pogojev iz 27. člena tega
zakona, ko mu Zavod po uradni dolžnosti prizna in odmeri starostno
pokojnino.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena
zavarovanec-član, katerega sredstva, zbrana na njegovem osebnem
računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine, pridobi
pravico do poklicne pokojnine, ko znaša njegova pokojninska doba,
skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino
delovnega mesta doseže naslednjo starost:
– za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega
zavarovanja, starost 60 let ali starost iz četrtega ali petega
odstavka 27. člena tega zakona,
– delovno mesto iz 1. skupine, starost 56 let;
– delovno mesto iz 2. skupine, starost 55 let;
– delovno mesto iz 3. skupine, starost 54 let;
– delovno mesto iz 4. skupine, starost 53 let;
– delovno mesto iz 5. skupine, starost 52 let;
(4) Pri izračunu pogoja starosti iz prejšnjega odstavka se upošteva
zaokroženo tehtano povprečje starostnih mej, ki veljajo za del
poklicnega zavarovanja in zavarovalne dobe, ki se šteje s
povečanjem. V izračun tehtanega povprečja starostnih mej se
vključijo tudi obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na delovnih
mestih, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, in
so všteta v njegovo skupno pokojninsko dobo. Za obdobja, ko
zavarovanec-član ni delal na teh delovnih mestih, se za izračun
tehtanega povprečja upošteva starost iz četrtega ali petega
odstavka 27. člena tega zakona. Natančna metodologija izračuna
tehtanega povprečja se določi v pokojninskem načrtu poklicnega
zavarovanja.
(5) Poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev
na osebnem računu zavarovanca-člana najmanj v višini starostne
pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem
in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za
sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške
upravljavca sklada, vendar največ v višini starostne pokojnine,
odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva
prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada,
če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana.
Pogoji za določitev višine sredstev na osebnem računu
zavarovanca-člana, ki zadoščajo za izplačilo poklicne pokojnine, se
določijo v pokojninskem načrtu. Glede morebitnega preostanka
sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki se ni uporabil za
izračun poklicne pokojnine, se uporabljajo določbe druge ali tretje
alineje prvega odstavka 205.a člena tega zakona ali 206. člena tega
zakona.
(6) Zavarovanec-član ali zavezanec lahko, najprej tri leta pred
izpolnitvijo dopolnjene skupne pokojninske dobe iz prvega ali tri
leta pred dopolnjeno pokojninsko dobo in starostjo iz tretjega
odstavka tega člena, z vložitvijo vloge za informativni izračun pri
upravljavcu sklada preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti
sredstev iz prvega in iz tretjega odstavka tega člena. Odgovor
glede izpolnjevanja pogojev iz desetega odstavka 202. člena tega
zakona se posreduje zavezancu in zavarovancu-članu. Ob izpolnitvi
pogoja dopolnjene pokojninske dobe in v primerih iz tretjega
odstavka tega člena tudi pogoja dopolnjene starosti in pogojev iz
prvega odstavka 203. člena tega zakona ter ob vložitvi zahtevka
zavarovanca-člana za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine iz
osmega odstavka tega člena, upravljavec ponovno preveri
izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev. Podrobnejšo vsebino teh
zahtevkov določa pokojninski načrt.
(7) Zavarovanec-član, ki izpolnjuje oba pogoja iz prvega odstavka
tega člena ali vse pogoje iz tretjega odstavka tega člena ter
pogoje iz prvega odstavka 203. člena, se odloči, ali bo uveljavil
pravico do poklicne pokojnine ali bo njeno uveljavitev odložil.
(8) Zavarovanec-član, ki želi uveljaviti pravico do poklicne
pokojnine, vloži pri upravljavcu sklada zahtevek. Upravljavec
sklada na podlagi zahtevka iz prejšnjega stavka zavarovancu- članu
posreduje informacijo o izpolnjevanju pogojev za uveljavitev
pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega ali tretjega
odstavka tega člena. Sestavni del informacije je izjava
zavarovanca-člana o uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine. Ko
upravljavec prejme podpisano izjavo zavarovanca-člana o uveljavitvi
pravice do poklicne pokojnine, izda potrdilo o pridobitvi pravic iz
poklicnega zavarovanja, v katerem določi obdobje prejemanja
poklicne pokojnine in višino mesečne poklicne pokojnine.
Podrobnejši postopek in vsebino teh dokumentov določa pokojninski
načrt.
(9) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s
povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega
zavarovanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena prišteje
tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s
povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje.
(10) Za zavarovanca-člana, ki je imel možnost uveljavitve pravice
do poklicne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega
člena, pa je v obdobju, ko bi bil upravičen prejemati poklicno
pokojnino, ni uveljavil, po izteku tega obdobja pa še ne izpolnjuje
pogojev za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi
tretjega odstavka tega člena, se obdobje prejemanja poklicne
pokojnine, ne glede na drugi odstavek tega člena, določi na podlagi
prvega odstavka 203. člena tega zakona.
205. člen
(prepoved zastave in neprenosljivost pravic)
(1) Zavarovanec-član ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev
Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisanih na
njegovem osebnem računu.
(2) Pravice iz poklicnega zavarovanja so neprenosljive, razen v
primerih, določenih s tem zakonom.
205.a člen
(namenska uporaba sredstev)
(1) Sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana ali uživalca
poklicne pokojnine so namensko uporabljena, če je:
– zavarovanec-član uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali
– zavarovanec-član zahteval plačilo prispevka v skladu s šestim
odstavkom 202.a člena tega zakona ali
– zavarovanec-član zahteval prenos sredstev, ki niso bila
uporabljena za izplačevanje poklicne pokojnine ali dokup dobe po
202.a členu tega zakona v dodatno zavarovanje, kjer pridobi pravico
do dodatne pokojnine.
(2) Prenos sredstev na osebnem računu zavarovanca- člana,
uporabljenih v skladu s prejšnjim odstavkom, je brezplačen.
206. člen
(prenos ali enkratno izplačilo odkupne vrednosti)
(1) Zavarovanec-član, ki je še pred uveljavitvijo pravice do
poklicne pokojnine izpolnil pogoje za pridobitev pravice do
starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uveljavil vdovsko
pokojnino, ima ob upokojitvi v obveznem zavarovanju po tem zakonu
pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti enot premoženja
na osebnem računu, če sredstva na njegovem osebnem računu ob
vložitvi popolnega zahtevka ne presegajo 5.000 eurov, ali pa
zahteva, da se ta sredstva uporabijo v skladu z drugo ali tretjo
alinejo prvega odstavka 205.a člena tega zakona.
(2) Na način iz prejšnjega odstavka lahko uveljavi pravico do
prenosa ali izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem
računu tudi zavarovanec-član, ki je uveljavil pravico do poklicne
pokojnine in so mu po poteku te pravice ostala sredstva na osebnem
računu.
(3) Izplačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne vpliva na
dodano dobo v obveznem zavarovanju.
(4) V primeru smrti zavarovanca-člana, ki ni uveljavil poklicne
pokojnine, se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača
odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega
zavarovanca-člana v enkratnem znesku, ne glede na višino sredstev
na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana.
(5) V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine se dedičem ali
upravičencem za primer smrti izplača tisti del odkupne vrednosti
enot premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne
pokojnine, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine.
(6) Odkupna vrednost enot premoženja iz prvega, drugega, četrtega,
petega in sedmega odstavka tega člena se izračuna na način, določen
v drugem odstavku 310. člena tega zakona.
(7) Ne glede na določbe tega zakona ima zavarovanec- član, ki je
najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski, pa mu
pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom,
pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati
poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih
ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku ali prenesejo v dodatno
zavarovanje. Enako pravico ima tudi zavarovanec-član poklicni
vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju
zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali zaradi
drugih nekrivdnih razlogov. V tem primeru zavarovanec-član ni
upravičen do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja.
207. člen
(jamstvo Republike Slovenije)
V primeru, ko je nad upravljavcem sklada začet postopek stečaja,
likvidacije ali prisilne poravnave, Republika Slovenija ob prenosu
na drugega upravljavca jamči za minimalni zajamčeni donos, določen
v pokojninskem načrtu na vplačane prispevke v Sklad obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja.
III. poglavje: POKOJNINSKI NAČRT POKLICNEGA ZAVAROVANJA
208. člen
(pokojninski načrt poklicnega zavarovanja)
(1) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja vsebuje:
– postopek sklenitve poklicnega zavarovanja;
– stopnjo prispevkov za poklicno zavarovanje;
– način plačila prispevkov za poklicno zavarovanje;
– višino nerazporejenih solidarnostnih rezerv;
– zajamčeni donos na vplačane prispevke v obdobjih, ko se ne
oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve;
– minimalni zajamčeni donos v obdobjih, ko se oblikujejo
nerazporejene solidarnostne rezerve;
– stroške, ki se povrnejo upravljavcu;
– stroške v breme sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja;
– določbe o prenosu ali izplačilu v enkratnem znesku odkupne
vrednosti;
– pogoje za pridobitev in izplačilo poklicne pokojnine;
– pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja poklicnih
pokojnin;
– sofinanciranje poklicnih pokojnin iz solidarnostnih rezerv;
– določbe o prenehanju članstva, mirovanju in zadržanju pravic;
– postopek obveščanja članov.
(2) Pokojninski načrt in njegove spremembe na podlagi mnenja
predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, imenovanih na predlog
reprezentativnih predstavnikov sindikatov in delodajalcev v
Ekonomsko socialnem svetu ter po predhodnem mnenju odbora Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odobri minister,
pristojen za delo.
(3) Za odobritev pokojninskega načrta in njegove spremembe se
smiselno uporabljajo določbe drugega, petega, sedmega, osmega in
devetega odstavka 225. člena tega zakona.
(4) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in njegove spremembe
začnejo veljati, ko jih odobri minister, pristojen za delo.
Uporabljati se začnejo najprej po poteku 30 dni ter najkasneje po
poteku 90 dni od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta
in njegovih sprememb upravljavcu sklada. Upravljavec sklada v osmih
dneh od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta na svoji
spletni strani objavi spremenjen pokojninski načrt in datum začetka
uporabe.
IV. poglavje: UPRAVLJANJE SKLADA OBVEZNEGA DODATNEGA
POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
209. člen
(Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Poklicno zavarovanje izvaja Sklad obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, ki se oblikuje kot vzajemni pokojninski
sklad ob smiselni uporabi 295. člena tega zakona.
(2) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je
premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom
prispevkov poklicnega zavarovanja ter morebitnimi obrestmi od
prispevkov, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, in
ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno
izplačilu obveznosti do zavarovancev-članov.
(3) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v lasti
zavarovancev-članov Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ki so na podlagi vplačanih prispevkov poklicnega
zavarovanja in izplačil obveznosti do zavarovancev-članov lastniki
sorazmernega dela premoženja Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ni pravna
oseba.
(5) Premoženje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
je razdeljeno na enake enote premoženja.
(6) Iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se
izplačujejo poklicne pokojnine, tako da se ob vsakem izplačilu
poklicne pokojnine izvede izplačilo delne odkupne vrednosti v
višini mesečnega zneska poklicne pokojnine, določenega v skladu s
petim odstavkom 204. člena tega zakona. Delna odkupna vrednost
se izračuna glede na vrednost enot premoženja Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki velja po stanju na
obračunski dan obdobja iz 209.b člena tega zakona, za katerega se
izplača poklicna pokojnina.
(7) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja upravljavec sklada
upravlja naslednje evidence:
– evidenco zavarovancev-članov;
– evidenco zavezancev za plačilo prispevkov;
– evidenco o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno
zavarovanje;
– evidenco uživalcev poklicnih pokojnin;
– evidenco o izplačilih poklicnih pokojnin.
(8) V evidenci zavarovancev-članov se obdelujejo naslednji osebni
podatki:
– ime in priimek;
– datum rojstva;
– enotna matična številka občana ali enotna matična številka
tujca;
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
– državljanstvo;
– davčna številka;
– naziv delovnega mesta pri zavezancu;
– datum začetka in datum prenehanja dela na delovnem mestu iz
prejšnje alineje ter datum začetka in datum prenehanja obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri zavezancu;
– šifra delovnega mesta;
– ime in sedež zavezanca;
– registrska številka zavezanca;
– davčna številka zavezanca;
– matična številka zavezanca;
– delovni čas zavarovanca-člana in polni delovni čas zavezanca
– šifra dejavnosti;
– podatki o pokojninski dobi do vključitve v poklicno
zavarovanje;
– številka dokumenta o sklenitvi zavarovanja;
– podatki o upravičencih za primer smrti (ime in priimek, naslov,
enotna matična številka občana, davčna številka);
– podatki o začetku, prenehanju in vzroku mirovanja poklicnega
zavarovanja.
(9) V evidenci zavezancev za plačilo prispevkov se obdelujejo
naslednji podatki:
– ime in sedež;
– registrska številka;
– matična številka;
– davčna številka;
– podatki o delovnih mestih, na katerih je obvezno poklicno
zavarovanje pri zavezancu (šifra, datum uvedbe in datum ukinitve
delovnega mesta).
(10) V evidenci o obračunanih in plačanih prispevkih se obdelujejo
naslednji podatki:
– podatki o zavezancu za plačilo prispevkov iz prejšnjega
odstavka;
– podatki o zavarovancu-članu iz osmega odstavka tega člena;
– znesek osnove za obračun prispevka, obdobje, na katero se nanaša
in datum izplačila plače in nadomestila;
– znesek obračunanega prispevka in višino prispevne stopnje;
– znesek vplačanega prispevka, datum plačila in razporeditev na
osebni račun zavarovanca-člana;
– obdobje, na katero se nanaša obračun.
(11) V evidenci uživalcev poklicnih pokojnin se poleg podatkov iz
osmega odstavka tega člena obdelujejo tudi naslednji podatki:
– številka potrdila o pridobitvi pravic iz poklicnega
zavarovanja;
– zakonska podlaga za pridobitev pravice do poklicne pokojnine;
– obdobje prejemanja poklicne pokojnine;
– obdobja zadržanja izplačevanja poklicne pokojnine;
– znesek poklicne pokojnine ob priznanju pravice.
(12) V evidenci o izplačilih poklicnih pokojnin se poleg podatkov
iz prejšnjega odstavka obdelujejo tudi naslednji podatki:
– datum izplačila;
– znesek izplačila in obdobje, na katero se nanaša;
– znesek prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje;
– znesek stroškov izplačila;
– podatki, potrebni za obračun in plačilo davčnih in drugih
odtegljajev.
(13) Prijava v poklicno zavarovanje vsebuje podatke iz osmega
odstavka tega člena.
(14) Upravljavec sklada zavarovancu-članu na podlagi prijave
zavezanca v 15 dneh izda potrdilo o vključitvi v poklicno
zavarovanje. Na podlagi vzpostavitve ali prenehanja mirovanja iz
poklicnega zavarovanja iz enajstega odstavka 200. člena tega zakona
in odjave iz trinajstega odstavka 200. člena tega zakona
upravljavec v 15 dneh zavarovancu-članu izda potrdilo o
vzpostavitvi ali prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja in
potrdilo o prenehanju poklicnega zavarovanja.
(15) Upravljavec sklada pridobiva od:
– zavezanca: osebne podatke o zavarovancu, podatke, ki se nanašajo
na delovno razmerje, podatke o obračunu prispevkov za poklicno
zavarovanje po posameznem zavarovancu, vključno s podatki o osnovah
za obračun teh prispevkov, in o obdobju, na katero se nanaša
obračun;
– zavoda: podatke o pokojninski dobi, podatke o prijavah v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje in odjavah iz tega
zavarovanja, podatke o osnovah za izračun pokojninske osnove ter
spremembe teh podatkov, podatke za izvedbo postopkov iz 204. člena
tega zakona in podatke o obdobjih uživanja nadomestila za čas
poklicne rehabilitacije po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju;
– ministrstva, pristojnega za starševsko varstvo: podatke o
obdobjih uživanja nadomestil po predpisih o starševskem
varstvu.
(16) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja lahko upravljavec
sklada iz Centralnega registra prebivalstva pridobi podatek o tem,
da oseba še živi, o stalnem prebivališču, začasnem prebivališču in
smrti zavarovancev-članov in uživalcev poklicnih pokojnin.
(17) Zavod in upravljavec sklada lahko zbirata in izmenjujeta
osebne podatke o zavarovancih-članih za ugotovitev izpolnjevanja
pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine ter določitev
višine poklicne pokojnine in njeno izplačevanje, za informativne
izračune iz 204. člena tega zakona ter za izvajanje zakonskih
pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim zavarovanjem.
(18) Podatke iz petnajstega, šestnajstega in sedemnajstega odstavka
tega člena upravljavec sklada pridobiva brez predhodne privolitve
zavarovanca-člana in brezplačno.
(19) Podatki iz sedmega do dvanajstega odstavka tega člena se
hranijo 10 let po zadnjem izplačilu poklicne pokojnine ali odkupne
vrednosti enot premoženja in se nato izbrišejo.
(20) Upravljavec lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže
z evidencami upravljavcev iz tretje alineje petnajstega odstavka
tega člena, šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena ter
desetega odstavka 200. člena tega zakona.
(21) Upravljavec sklada na svoji spletni strani objavi podatke o
zavezancih iz prve in tretje alineje devetega odstavka
209. člena tega zakona. V primerih postopkov iz petega
odstavka 201. člena tega zakona upravljavec objavi podatke o
zavezancih v roku 6 mesecev po zaključku vseh teh postopkov. V
primeru postopkov iz 201.a člena tega zakona upravljavec objavi
podatke o zavezancu v roku 30 dni po zaključku vsakega
postopka.
(22) Upravljavec lahko podatke, pridobljene na podlagi desetega
odstavka 200. člena tega zakona, uporabi tudi za izvajanje
zakonskih pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim
zavarovanjem.
209.a člen
(osebni računi članov)
(1) Upravljavec sklada vodi osebne račune zavarovancev-članov
Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Osebni račun zavarovanca-člana vsebuje podatke o posameznih
vplačilih in izplačilih, skupni vrednosti privarčevanih sredstev
ter podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca-člana.
(3) Za osebne račune zavarovanca-člana se smiselno uporablja
podzakonski akt Agencije za trg vrednostnih papirjev iz tretjega
odstavka 243. člena tega zakona.
209.b člen
(čista vrednost sredstev in vrednost enote premoženja)
(1) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja na zadnji delovni dan obračunskega obdobja (v
nadaljnjem besedilu: obračunski dan) izračuna čisto vrednost
sredstev in vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega
sklada na način, določen v tem členu.
(2) Čista vrednost sredstev Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja se izračuna tako, da se od vrednosti
sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
odštejejo obveznosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja ter nerazporejene in razporejene solidarnostne
rezerve.
(3) Vrednost enote premoženja Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja je enaka čisti vrednosti sredstev Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, deljeni s številom
enot premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja v obtoku.
(4) Vrednost enote premoženja Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja po stanju na obračunski dan se izračuna
po naslednji formuli:
Pri čemer pomeni:
t:
|
obračunski dan
|
t-1:
|
predhodni obračunski dan
|
S:
|
sredstva Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
|
O:
|
obveznosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
|
SRn:
|
nerazporejene solidarnostne rezerve
|
SRr:
|
razporejene solidarnostne rezerve
|
E:
|
število enot Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v
obtoku
|
(5) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev in
vrednosti enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja je obdobje med dvema zaporednima obračunskima
dnevoma.
(6) Za način izračuna čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja, povprečne letne čiste
vrednosti sredstev, vrednosti enote premoženja Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja, odkupne vrednosti premoženja
in za pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se smiselno uporablja
podzakonski akt iz petega odstavka 308. člena tega zakona.
209.c člen
(zajamčena vrednost sredstev in rezervacije za nedoseganje
zajamčene vrednosti sredstev)
(1) Upravljavec sklada izračuna vrednost sredstev zavarovanca-člana
in zajamčeno vrednost sredstev zavarovanca- člana na način, določen
v drugem ali tretjem odstavku tega člena.
(2) Vrednost sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja je enaka zmnožku vrednosti enote
premoženja in številu enot premoženja na osebnem računu
zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, po stanju na obračunski dan.
(3) Zajamčena vrednost sredstev zavarovanca-člana je enaka vsoti
njegovih čistih vplačil, povečanih za zajamčeno donosnost iz
drugega odstavka 312. člena tega zakona, in izplačil, od
obračunskega dneva posameznega čistega vplačila ali izplačila do
dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev
člana.
(4) Če je vrednost sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja na obračunski dan nižja od
zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec sklada oblikuje
rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja
zajamčene vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
(5) Rezervacije iz prejšnjega odstavka so enake vsoti vseh
primanjkljajev vrednosti sredstev zavarovanca-člana in zajamčene
vrednosti sredstev zavarovanca-člana na posamezni obračunski
dan.
(6) V primeru izplačila odkupne vrednosti premoženja, katerega
odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev
zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, upravljavec sklada razliko med obema izplača v breme
oblikovanih rezervacij iz prejšnjega odstavka.
(7) Rezervacije iz petega odstavka tega člena so predmet pregleda
pooblaščenega revizorja, ki revidira računovodske izkaze Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Revizor pregleda te
rezervacije po stanju na dan 31. decembra preteklega leta ter po
stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.
210. člen
(upravljavec in odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja)
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v imenu in
za račun zavarovancev-članov in drugih upravičencev upravlja
Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.
(v nadaljnjem besedilu: Kapitalska družba), ločeno od svojega
drugega premoženja.
(2) Storitve upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja obsegajo:
1. zbiranje prispevkov poklicnega zavarovanja, nadzor nad
pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje
in vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
2. upravljanje premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja;
3. administrativne storitve, povezane s poslovanjem Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
– pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje
poslovnih poročil Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja;
– odnosi z zavarovanci-člani;
– vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti
enot premoženja;
– pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi predpisi;
– vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
– administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
– obračun in poravnave po pogodbah ter obveščanje
zavarovancev-članov, delodajalcev in javnosti;
– hrambo dokumentacije in vodenje evidenc iz 209. člena tega
zakona;
– druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
4. izplačevanje odkupnih vrednosti enot premoženja;
5. izplačevanje poklicnih pokojnin in
6. oblikovanje solidarnostnih rezerv.
(3) Kapitalska družba lahko po predhodnem mnenju odbora Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja posle iz 2. točke
drugega odstavka tega člena prenese na drugo osebo, ki izpolnjuje
pogoje za prenos storitve upravljanja premoženja, kot jih določa
zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, in
posle iz 3. in 5. točke drugega odstavka tega člena na
zavarovalnico, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini
življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja
zavarovalništvo. Za prenos se smiselno uporabljajo določbe 259.
člena tega zakona.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ima odbor
Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem
besedilu: odbor sklada).
(5) Odbor sklada je strokovni organ, ki ga sestavlja 12 članov, od
tega pet predstavnikov zavarovancev na predlog reprezentativnih
sindikatov v Ekonomsko socialnem svetu, trije predstavniki
delodajalcev na predlog reprezentativnih predstavnikov delodajalcev
v Ekonomsko socialnem svetu, ki financirajo pokojninski načrt in
štirje predstavniki Vlade Republike Slovenije.
(6) Odbor sklada spremlja poslovanje Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja ter nadzoruje delo upravljavca sklada in
ob nalogah, opredeljenih v 294. členu tega zakona, daje predloge in
oblikuje mnenje k spremembam pokojninskega načrta Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(7) Za odbor sklada se uporabljajo določbe tretjega, četrtega,
petega in šestega odstavka 293. člena tega zakona.
211. člen
(obveščanje in poslovanje Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja)
(1) Delodajalec je dolžan obveščati upravljavca sklada o vsaki novi
zaposlitvi in prerazporeditvi delavca na delovno mesto, za katero
je dolžan skleniti poklicno zavarovanje po tem zakonu. V primeru,
da je bil Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja o tem
obveščen z zamudo, je delodajalec dolžan poravnati zaostale
prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve
delavca. Delodajalec je dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj
z zamudnimi obrestmi tudi v primeru, ko prispevkov ni poravnal v
roku, določenem za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek delodajalec ni dolžan plačevati
prispevkov za zavarovanca-člana za obdobje, ko poklicno zavarovanje
miruje v skladu z enajstim odstavkom 200. člena tega zakona.
(3) Upravljavec sklada zavarovancu-članu najkasneje do 31. januarja
tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, izda
potrdilo o stanju na osebnem računu zavarovanca-člana in podatke o
vseh vplačilih in izplačilih iz Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja v preteklem letu.
(4) Potrdilo o stanju na osebnem računu zavarovanca-člana vsebuje
najmanj naslednje podatke:
1. podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja:
– ime sklada;
– ime in sedež upravljavca;
2. podatke o zavarovancu-članu Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja:
– ime in priimek;
– naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča (ulica, hišna
številka, pošta, kraj, država);
– davčno številko;
– oznako pokojninskega načrta;
– številko dokumenta o pristopu, številko police ali številko
obvestila o vključitvi v zavarovanje;
3. podatke, vpisane na osebnem računu zavarovanca-člana po stanju
na dan 31. decembra posameznega leta:
– skupni znesek vplačil;
– skupni znesek vstopnih stroškov;
– znesek izplačane odkupne vrednosti;
– skupno vrednost privarčevanih sredstev;
– podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca-člana po
stanju na zadnji obračunski dan koledarskega leta;
4. podatke o vplačilih v koledarskem letu:
– datum vplačila;
– znesek vplačila;
– podatke o vplačniku;
– znesek vstopnih stroškov;
– skupni znesek vplačil;
– skupni znesek vstopnih stroškov;
5. podatke o donosnosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja za zadnje koledarsko leto, za zadnja tri koledarska
leta in za zadnjih pet koledarskih let. Podatki se navedejo v
odstotkih na dve decimalni mesti natančno. Upravljavec sklada ne
sme navajati donosnosti za obdobja, krajša od navedenih v prvem
stavku te točke.
(5) Upravljavec sklada zavezancu, ki financira pokojninski načrt
poklicnega zavarovanja, do 31. januarja tekočega leta, po stanju na
dan 31. decembra prejšnjega leta, predloži potrdilo o obračunu vseh
vplačil v tem letu, ki jih je financiral zavezanec.
(6) Potrdilo o vplačilih, ki jih je financiral zavezanec, vsebuje
najmanj naslednje podatke:
1. podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja:
– ime sklada;
– ime in sedež upravljavca;
2. podatke o zavezancu:
– firmo oziroma ime;
– sedež;
– davčno številko;
3. podatke o posameznih vplačilih v koledarskem letu:
– datum vplačila;
– znesek vplačila;
– znesek vstopnih stroškov pri vplačilu.
(7) Upravljavec sklada najkasneje do 15. junija tekočega leta
obvesti zavarovanca-člana in zavezanca o vsebini revidiranega
letnega poročila ali povzetka letnega poročila za preteklo poslovno
leto na način iz prejšnjega odstavka.
(8) Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za
zavezance, ki opravljajo samostojno pridobitno ali drugo dovoljeno
dejavnost.
(9) Upravljavec sklada je ne glede na tretji odstavek tega člena
dolžan zavarovancu-članu na njegovo zahtevo razkriti podatke o
obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje za
posamezni mesec.
(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo
vsebino potrdila o stanju na osebnem računu in potrdila o
vplačilih, ki jih je financiral zavezanec.
212. člen
(smiselna uporaba)
Za poklicno zavarovanje in sklad se smiselno uporabljajo naslednje
določbe dvanajstega dela tega zakona: drugi odstavek 217. člena,
237. člen, drugi odstavek 244. člena, 250. člen, 253. člen, drugi
odstavek 254. člena, 259. člen, 261. do 267. člen, 269. do 295.
člen, 302. člen, 304. člen, 305. do 307. člen, 309. člen, 310.
člen, 350. člen, 352. do 354. člen, 358. do 376. člen in 377.b do
377.g člen.«
213. člen
(upravljavska provizija, vstopni in izstopni stroški)
(1) Upravljavec sklada je upravičen do povračila vstopnih in
izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini, določeni v
pokojninskem načrtu tega sklada.
(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska vplačila in
ne smejo znašati več kot 2,5 %.
(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska izplačila
in ne smejo znašati več kot 0,5 %.
(4) Letna provizija za upravljanje Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja se določi v odstotku od povprečne letne
čiste vrednosti sredstev tega sklada v skladu z določbami 209.b
člena tega zakona in upoštevaje naložbeno politiko tega sklada ne
sme znašati več kot 1 %. Pri določitvi višine upravljavske
provizije se upošteva višina čiste vrednosti sredstev.
213.a člen
(solidarnostne rezerve)
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oblikuje
solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju sredstev za
izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem- članom, ki so
izpolnili pogoje iz prvega ali tretjega odstavka 204. člena tega
zakona vendar sredstva na njihovih osebnih računih ne zadoščajo za
izplačevanje poklicne pokojnine v skladu s petim odstavkom 204.
člena tega zakona in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje iz
solidarnostnih rezerv v skladu z 213.č členom tega zakona.
(2) Solidarnostne rezerve so sestavljene iz dveh delov, in sicer
iz:
– nerazporejenih solidarnostnih rezerv in
– razporejenih solidarnostnih rezerv.
(3) Nerazporejene solidarnostne rezerve so namenjene zagotavljanju
sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki
se bodo poklicno upokojili v prihodnosti.
(4) Razporejene solidarnostne rezerve so namenjene zagotavljanju
sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki
so se že poklicno upokojili in izpolnjujejo pogoje za
sofinanciranje poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv.
(5) Sredstva, nabrana v solidarnostnih rezervah, so v skupni lasti
zavarovancev-članov.
213.b člen
(oblikovanje solidarnostnih rezerv)
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se oblikujejo, dokler z
zadnjim zneskom ne dosežejo ali presežejo deleža čiste vrednosti
sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki
je določen v pokojninskem načrtu. Nerazporejene solidarnostne
rezerve lahko znašajo največ 1,8 % čiste vrednosti sredstev Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Upravljavec sklada mora v vsakem obračunskem obdobju, v katerem
se oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve, izračunati
znesek, ki predstavlja razliko med zajamčeno vrednostjo sredstev
zavarovancev-članov, izračunano z upoštevanjem zajamčene
donosnosti, za katero jamči upravljavec v obdobjih, ko se
nerazporejene solidarnostne rezerve ne oblikujejo in zajamčeno
vrednostjo sredstev zavarovancev-članov, izračunano z upoštevanjem
minimalne zajamčene donosnosti. Osnova za izračun je skupni znesek
zajamčenih vrednosti sredstev vseh zavarovancev-članov na
obračunski dan predhodnega obračunskega obdobja. Za izračunani
znesek iz prvega stavka se v tem obračunskem obdobju oblikujejo
nerazporejene solidarnostne rezerve iz prenesenega čistega
poslovnega izida.
(3) Za namen oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv se
uporabijo tudi sredstva, ki v primeru smrti uživalca poklicne
pokojnine iz 203. člena tega zakona ostanejo na njegovem osebnem
računu, razen dela, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine
in je predmet dedovanja. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka
tega člena ne velja.
(4) V primeru iz prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega
odstavka 206. člena tega zakona, ko zavarovanec-član ali
upravičenec zahteva enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot
premoženja na osebnem računu, upravljavec sklada obračuna 10 %
vrednosti od zneska izplačila. Ta znesek se odvede v nerazporejene
solidarnostne rezerve. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka
tega člena ne velja.
(5) Ko nerazporejene solidarnostne rezerve dosežejo delež čiste
vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja iz prvega odstavka, upravljavec preneha z njihovim
oblikovanjem, ponovno pa jih začne oblikovati v prvem naslednjem
obračunskem obdobju, ki sledi obračunskemu obdobju, v katerem
nerazporejene solidarnostne rezerve ne dosegajo več deleža čiste
vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja iz prvega odstavka.
(6) Obračunsko obdobje in obračunski dan imata pomen, kot je
določen v 209.b členu tega zakona.
(7) Razporejene solidarnostne rezerve se oblikujejo v višini
zneskov, ki so potrebni za sofinanciranje poklicnih pokojnin
zavarovancem-članom, ki so že uveljavili pravico do poklicne
pokojnine (primanjkljaj) in so v skladu z 213.č členom tega zakona
upravičeni do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv.
(8) Upravljavec odvede zneske iz nerazporejenih solidarnostnih
rezerv v višini primanjkljaja za posameznega zavarovanca-člana v
razporejene solidarnostne rezerve v istem obračunskem obdobju, kot
se temu zavarovancu-članu začne izplačevati poklicno pokojnino.
213.c člen
(uporaba solidarnostnih rezerv)
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se smejo uporabiti samo
tako, da se odvedejo v razporejene solidarnostne rezerve v skladu z
osmim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Razporejene solidarnostne rezerve se smejo uporabiti samo za
namen sofinanciranja poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so
že uveljavili pravico do poklicne pokojnine in so upravičeni do
sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv. Razporejene solidarnostne
rezerve za posameznega zavarovanca se začnejo uporabljati šele
potem, ko so za namen izplačevanja poklicne pokojnine porabljena
vsa sredstva na njegovem osebnem računu. Poklicna pokojnina se v
tem primeru zavarovancu-članu izplačuje neposredno iz razporejenih
solidarnostnih rezerv.
(3) Če po zaključku obdobja prejemanja poklicne pokojnine za
posameznega zavarovanca ostane med razporejenimi solidarnostnimi
rezervami presežek sredstev, se ta presežek sprosti tako, da se
odvede nazaj v nerazporejene solidarnostne rezerve. V tem primeru
omejitev iz prvega odstavka 213.b člena ne velja.
213.č člen
(upravičenci do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv)
(1) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv
je upravičen zavarovanec-član, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev
pravice do poklicne pokojnine iz prvega ali tretjega odstavka 204.
člena tega zakona, razen pogoja zadostnosti sredstev na osebnem
računu, in je bil vključen v poklicno zavarovanje ali v obvezno
dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 najmanj 17 let.
(2) Zavarovanec-član iz prejšnjega odstavka je upravičen do
sofinanciranja poklicne pokojnine v takšni višini, da se mu skupaj
s sredstvi na njegovem osebnem računu zagotovi najnižja poklicna
pokojnina.
(3) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv
so zavarovanci-člani upravičeni le do višine iz prejšnjega odstavka
in če sredstva nerazporejenih solidarnostnih rezerv zadostujejo za
pokritje obveznosti.
(4) Do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv niso upravičeni
zavarovanci-člani, ki so na podlagi posameznih zakonov upravičeni
do višjih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja, ki niso v
skladu s tem zakonom.
DVANAJSTI
DEL DODATNO ZAVAROVANJE
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
214. člen
(pojem)
(1) Dodatno zavarovanje pomeni po tem zakonu zbiranje denarnih
sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko
zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: člani), z namenom, da se jim ob
dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s
pokojninskim načrtom ali s tem zakonom, zagotovi pravica do dodatne
pokojnine ali druge, v tem zakonu določene pravice.
(2) Kolektivno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se
vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v
celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev (v
nadaljnjem besedilu: kolektivno zavarovanje). V kolektivno
zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo
pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.
(3) Individualno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se
lahko vključi samostojno vsak posameznik iz 215. člena tega zakona,
ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije (v
nadaljnjem besedilu: individualno zavarovanje).
(4) Določbe tega dela se smiselno uporabljajo tudi za:
– zaprte vzajemne pokojninske sklade, ustanovljene po Zakonu o
kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence
(Uradni list RS, št. 126/03; v nadaljnjem besedilu: ZKDPZ), če ni v
ZKDPZ ali v Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta
za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 34/04) določeno
drugače;
– Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obsegu, kot
ga določa 212. člen zakona;
– prvi pokojninski sklad, ustanovljen na podlagi Zakona o prvem
pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju
pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99, 26/05
– uradno prečiščeno besedilo in 85/09; v nadaljnjem besedilu:
ZPISPID), če v ZPSPID ni določeno drugače, pri čemer se po
uveljavitvi tega zakona v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti
sredstev neposredno uporablja določila 313. člena tega zakona.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko določbe tega
zakona, ki se nanašajo na preoblikovanje vzajemnega pokojninskega
sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada, uporabljajo tudi
za vzajemne pokojninske sklade, ustanovljene po ZKDPZ.
215. člen
(člani dodatnega zavarovanja)
(1) V dodatno zavarovanje po tem zakonu se lahko vključi le
zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega
zavarovanja.
(2) Pogoji zavarovanja, določeni v pokojninskem načrtu, in pogoji
za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja ne smejo biti
določeni različno glede na katerokoli osebno okoliščino.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko pogoji
zavarovanja pri izračunu višine pokojninske rente določeni različno
glede na starost.
216. člen
(pokojninski sklad)
(1) Sredstva iz naslova dodatnega zavarovanja se zbirajo in
upravljajo v pokojninskem skladu, oblikovanem po tem zakonu.
(2) Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:
– vzajemni pokojninski sklad;
– krovni pokojninski sklad ali
– kritni sklad.
(3) Noben drug subjekt, razen pokojninskih skladov iz prejšnjega
odstavka ter subjektov iz 327. člena tega zakona, ne sme zbirati
denarnih sredstev, posredovati pri zbiranju ali kako drugače
zagotavljati pogojev za zbiranje denarnih sredstev za namene
dodatnega zavarovanja po tem zakonu.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke
zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje
pokojninskega sklada v primeru začetka stečajnega postopka nad
upravljavcem pokojninskega sklada šteje za premoženje članov in ni
na voljo za poplačilo drugih upnikov.
217. člen
(naložbene strategije dodatnega zavarovanja)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada zbrana sredstva upravlja:
– v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz 311.
člena in 324. člena tega zakona ali
– v skladu z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti
na čisto vplačilo v skladu s 312. ali 325. členom tega zakona.
(2) Metodologijo za izračun in višino minimalne zajamčene
donosnosti določi minister, pristojen za finance.
II. poglavje: PRAVICE NA PODLAGI DODATNEGA ZAVAROVANJA
1. Prejemki
218. člen
(prejemki iz dodatnega zavarovanja)
Član dodatnega zavarovanja po izpolnitvi pogojev, določenih v 219.
in 220. členu tega zakona, pridobi pravico do dodatne pokojnine,
kot je urejena v drugem odstavku 340. člena tega zakona, in ki se
izplačuje v skladu z drugim odstavkom 348. člena tega zakona.
219. člen
(pogoji za pridobitev pravice do dodatne pokojnine)
(1) Član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne
pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne
pokojnine v skladu s tem zakonom.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka član dodatnega
zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil
pravico do invalidske pokojnine ali pravico do vdovske pokojnine v
skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje oziroma, ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine
po tem zakonu.
(3) Članu, ki je pridobil pravico do dodatne pokojnine in se za
stalno izseli v tujino, se pokojninska renta izplačuje tudi na
ozemlje druge države.
220. člen
(pogoji za pridobitev pravice do predčasne dodatne
pokojnine)
(1) Član pridobi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred
izpolnitvijo pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če:
– je dopolnil 53 let starosti in
– ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.
(2) Članu, ki je pridobil pravico do predčasne dodatne pokojnine in
se za stalno izseli v tujino, se pokojninska renta izplačuje tudi
na ozemlje druge države.
2. Odkupna vrednost premoženja
221. člen
(pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem
znesku)
(1) Ne glede na določbe 219. in 220. člena tega zakona lahko član
kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od
upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z
njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
– če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja
in
– če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja
ne presegajo 5.000 eurov.
(2) Odkupna vrednost iz prejšnjega odstavka se izračuna in izplača
v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
(3) Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz
zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti
premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku, v skladu
z določbami 310. člena tega zakona.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima oseba, ki jo
je član imenoval za upravičenca v primeru smrti, v primeru, ko
dodatno zavarovanje preneha zaradi smrti zavarovanca dodatnega
zavarovanja pred pridobitvijo pravic iz tega zavarovanja, pravico
zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada, da ji izplača
enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti premoženja,
vpisanega na osebnem računu člana, ne glede na višino premoženja, v
skladu z določbami 310. člena tega zakona.
(5) Če član ni navedel upravičenca za primer smrti, preide pravica
zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada izpolnitev obveznosti
iz prejšnjega odstavka na dediče člana. Upravljavec izplača
enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti, ko zahtevo
iz prejšnjega odstavka podajo upravičenci za primer smrti ali
dediči člana. Dediči so v primeru vložitve zahteve dolžni vlogi
priložiti pravnomočni sklep o dedovanju.
(6) Znesek iz druge alineje prvega odstavka tega člena se usklajuje
v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom
in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
III. poglavje: VZPOSTAVITEV DODATNEGA ZAVAROVANJA
1. Pokojninski načrti
222. člen
(pokojninski načrt)
(1) Dodatno zavarovanje iz tega poglavja se vzpostavi na podlagi
odobrenega pokojninskega načrta.
(2) Pokojninske rente se izplačujejo na podlagi pokojninskega
načrta za izplačevanje pokojninske rente.
(3) Pokojninski načrt kolektivnega dodatnega zavarovanja je
pokojninski načrt, ki ga oblikuje delodajalec in je namenjen
kolektivnemu zavarovanju.
(4) Pokojninski načrt individualnega dodatnega zavarovanja je
pokojninski načrt, ki ga oblikuje upravljavec pokojninskega sklada
in je namenjen individualnemu zavarovanju.
(5) Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz
dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za
njihovo uveljavitev.
(6) Pokojninski načrt se izvaja na podlagi upravljanja pokojninskih
skladov, ustanovljenih po tem zakonu.
(7) Spremembe pokojninskega načrta se uporabljajo za vse člane,
tudi za tiste, ki so se v dodatno zavarovanje vključili pred temi
spremembami.
223. člen
(predmet)
(1) Pokojninski načrt predstavlja splošne pogoje zavarovanja in
zagotavlja dodatno zavarovanje z namenom pridobitve pravice do:
– dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona in
– predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona.
(2) Za osebo, ki je vključena v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja, se lahko sočasno vplačujejo premije dodatnega
zavarovanja samo po enem pokojninskem načrtu kolektivnega
zavarovanja, ki izpolnjuje pogoje iz 225. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko osebo, ki je sklenila
pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in
tako doseže polni delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, vključi v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in
se zanjo vplačujejo premije dodatnega zavarovanja pri vsakem izmed
delodajalcev, pri katerem je zaposlena za krajši delovni čas.
(4) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente določa
pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent iz
dodatnega zavarovanja.
224. člen
(vsebina pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt vsebuje:
– opredelitev, ali gre za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko
življenjskega cikla ali za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko
zagotavljanja zajamčene donosnosti;
– opredelitev višine zajamčene donosnosti, ki jo zagotavlja
upravljavec pokojninskega sklada;
– opredelitev oblike pokojninskega sklada, preko katerega se izvaja
pokojninski načrt;
– opredelitev, ali je pokojninski načrt namenjen individualnemu ali
kolektivnemu zavarovanju;
– pogoje za vključitev v kolektivno ali individualno
zavarovanje;
– pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do
dodatne pokojnine ali predčasne dodatne pokojnine in pravice člana
ali upravičencev v takšnih primerih;
– pogoje za pridobitev pravice do dodatne pokojnine in predčasne
dodatne pokojnine;
– določbo, da upravljavec sklenitve dodatnega zavarovanja ne
pogojuje z izplačevanjem pokojninske rente;
– postopek uveljavitve dodatne pokojnine in predčasne dodatne
pokojnine v obliki pokojninske rente;
– naziv pokojninskega sklada in upravljavca sklada;
– pogoje za sklenitev dogovora o mirovanju dodatnega
zavarovanja.
(2) Za izplačevanje pokojninske rente, kot je urejena v drugem
odstavku 340. člena tega zakona in ki se izplačuje v skladu z
določbami drugega odstavka 348. člena tega zakona, izplačevalec iz
prvega odstavka 348. člena tega zakona oblikuje pokojninski načrt
za izplačevanje pokojninske rente, ki določa način izračunavanja
pokojninske rente in ki je odobren v skladu z določbami 225. člena
tega zakona.
225. člen
(odobritev pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt, na podlagi katerega se lahko uveljavljajo
davčne in druge olajšave ali pokojninski načrt za izplačevanje
pokojninske rente, na podlagi katerega se lahko upošteva posebna
davčna osnova, odobri minister, pristojen za delo.
(2) Zahtevo za odobritev pokojninskega načrta vloži delodajalec ali
upravljavec pokojninskega sklada, ki bo izvajal pokojninski
načrt.
(3) Zahtevo za odobritev pokojninskega načrta za izplačevanje
pokojninske rente vloži izplačevalec pokojninske rente.
(4) Če upravljavec pokojninskega sklada še ni vpisan v sodni
register, vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka njegov
ustanovitelj.
(5) Zahtevi iz drugega in tretjega ali četrtega odstavka tega člena
vložnik priloži:
– besedilo pokojninskega načrta;
– obrazložitev posameznih določb pokojninskega načrta ter
– dokazilo o plačilu upravne takse, v skladu z zakonom, ki ureja
upravne takse.
(6) Minister, pristojen za delo, odobri pokojninski načrt ali
pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, če ugotovi, da
pokojninski načrt vsebuje vse obvezne sestavine v skladu z določbo
224. člena tega zakona ter da so določbe pokojninskega načrta ali
pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente v skladu s
tem zakonom.
(7) Minister, pristojen za delo, odloči o odobritvi pokojninskega
načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente z
odločbo v upravnem postopku.
(8) Minister, pristojen za delo, izda odločbo o odobritvi
pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje
pokojninske rente najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema popolne
zahteve za odobritev.
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vse kasnejše
spremembe pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za
izplačevanje pokojninske rente iz prvega odstavka tega člena. Poleg
dokumentov iz četrtega odstavka tega člena, vložnik zahteve za
spremembo pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za
izplačevanje pokojninske rente zahtevi priloži še:
– besedilo sprememb določb;
– obrazložitev besedila sprememb določb, iz katerega so razvidne
predlagane spremembe določb;
– čistopis z vključenimi spremembami ter
– obrazložitev učinkov spremenjenega pokojninskega načrta ali
pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente za obstoječe
člane pokojninskega sklada.
(10) Pokojninski načrt in spremembe pokojninskega načrta pričnejo
veljati, ko postane odločba o odobritvi pokojninskega načrta ali
odobritvi sprememb pokojninskega načrta, ki jo izda minister,
pristojen za delo, pravnomočna ter se pričnejo uporabljati z dnem
uveljavitve pravil upravljanja pokojninskega sklada ali sprememb
teh pravil.
2. Register pokojninskih načrtov
226. člen
(registracija pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje
pokojninske rente, odobren v skladu 225. členom tega zakona, se
vpiše v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni organ (v
nadaljnjem besedilu: register).
(2) Register je sestavljen iz glavne knjige in zbirke listin.
(3) Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov, za katere ta zakon
ali na njegovi podlagi izdan predpis določa, da se vpišejo v
register.
(4) Pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje
pokojninske rente ter listine, za katere ta zakon ali na njegovi
podlagi izdan predpis določa, da se predložijo registru, se vložijo
v zbirko listin.
227. člen
(prijava za vpis v register)
Prijavo za vpis v register vloži vložnik zahteve za odobritev
pokojninskega načrta ali izplačevalec pokojninske rente po tem
zakonu.
228. člen
(podzakonski akt)
Natančnejši predpis o vsebini in obliki prijave za vpis v register,
prijavi sprememb, načinu dajanja podatkov ter dokumentaciji, ki jo
je potrebno priložiti prijavi za vpis v register, izda minister,
pristojen za finance.
229. člen
(postopek vpisa v register)
(1) Postopek za vpis v register se začne z vložitvijo prijave iz
227. člena tega zakona.
(2) O vpisu v register odloča na prvi stopnji davčni urad, pri
katerem je vlagatelj prijave kot zavezanec za davek vpisan v
register.
(3) Davčni urad iz prejšnjega odstavka opravi vpis v register, če
je prijavo v predpisani obliki in vsebini vložila pristojna oseba,
če so prijavi priložene predpisane listine in če pokojninski načrt
ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, ki se
prijavlja za vpis v register, izpolnjuje pogoje iz prvega in
šestega odstavka 225. člena tega zakona.
(4) Davčni urad iz drugega odstavka tega člena oceni ali so za vpis
v register izpolnjeni predpisani pogoji ter izda odločbo, s katero
odloči o prijavi za vpis v register.
(5) Za vpis pokojninskega načrta v register se šteje dan, ko
postane odločba o odobritvi prijave za vpis v register
pravnomočna.
230. člen
(pravna sredstva)
(1) Zoper odločbo iz četrtega odstavka prejšnjega člena je
dovoljena pritožba.
(2) Pritožba se vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe pri organu,
ki izdal odločbo na prvi stopnji.
(3) Za odločanje o pritožbi iz prejšnjega odstavka tega člena je na
drugi stopnji stvarno pristojno Ministrstvo za finance.
231. člen
(učinek vpisa)
(1) Delodajalec in člani dodatnega zavarovanja pridobijo pravico do
davčnih in drugih olajšav z vpisom pokojninskega načrta v
register.
(2) Člani, ki so prejemniki pokojninske rente, pridobijo pravico do
posebne davčne osnove z vpisom pokojninskega načrta za izplačevanje
pokojninske rente v register.
232. člen
(izbris iz registra)
(1) Davčni urad iz drugega odstavka 229. člena tega zakona izbriše
pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske
rente iz registra, če ugotovi:
– da pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje
pokojninske rente ne izpolnjuje več pogojev, določenih v tem
zakonu;
– da se je dodatno zavarovanje po vpisanem pokojninskem načrtu
prenehalo izvajati.
(2) Davčni urad iz drugega odstavka 229. člena tega zakona izbriše
pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske
rente iz registra tudi, če ugotovi, da je bil pokojninski načrt
vpisan v register na podlagi neresničnih dejstev ali listin.
(3) Zoper odločbo o izbrisu pokojninskega načrta ali pokojninskega
načrta za izplačevanje pokojninske rente iz registra je dovoljena
pritožba.
(4) Za vložitev in odločanje o pritožbi iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo določbe tega zakona o vložitvi in odločanju o pritožbi
zoper odločbo o vpisu v register.
(5) Posledica izbrisa pokojninskega načrta iz registra je izguba
pravice do davčnih in drugih olajšav iz prejšnjega člena, posledica
izbrisa pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente pa
izguba pravice do posebne davčne osnove iz prejšnjega člena, in
sicer od dneva pravnomočnosti odločbe o izbrisu.
3. Postopek vzpostavitve kolektivnega dodatnega
zavarovanja
233. člen
(oblikovanje pokojninskega načrta)
(1) Delodajalec oblikuje pokojninski načrt za svoje zaposlene s
tem, da se s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta iz 234.
člena tega zakona ali v okviru kolektivne pogodbe zaveže, da bo
oblikoval in financiral pokojninski načrt tako, da bo vplačeval
premijo v korist svojih zaposlenih, ki so se vključili v kolektivno
dodatno zavarovanje po tem pokojninskem načrtu.
(2) Šteje se, da je delodajalec oblikoval pokojninski načrt tudi v
primeru, ko je pristopil k že odobrenemu pokojninskemu načrtu
kolektivnega dodatnega zavarovanja, ki se izvaja v okviru odprtega
pokojninskega sklada.
(3) V pokojninski načrt, ki ga je oblikoval delodajalec v skladu z
234. členom tega zakona, se pod enakimi pogoji in po svoji izbiri
vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko kot pogoj za
uveljavitev pravice do vključitve v pokojninski načrt pri
delodajalcu določi, da je zaposleni v delovnem razmerju pri
delodajalcu določeno časovno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od
enega leta.
(5) Delodajalec lahko oblikuje in financira tudi več pokojninskih
načrtov iz prvega odstavka 225. člena tega zakona.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko delodajalec
prevzemnik eno leto od dneva prenosa podjetja financira več
pokojninskih načrtov iz 225. člena tega zakona, če prevzetim
delavcem zagotavlja pravice v skladu z določbo drugega odstavka
239. člena tega zakona.
(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, lahko
zaposleni pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval
pokojninski načrt, s pisno izjavo zahteva, da se ga ne vključi v
pokojninski načrt.
(8) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Republika Slovenija
oblikuje posamezne pokojninske načrte za posamezne skupine
zaposlenih in oblikuje zaprte vzajemne pokojninske sklade ali
krovne pokojninske sklade za izvajanje teh pokojninskih
načrtov.
234. člen
(pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt se oblikuje v skladu s pogodbo o oblikovanju
pokojninskega načrta, ki jo kot pogodbeni stranki skleneta
delodajalec in pri njem zaposleni delavci. Pokojninski načrt se
lahko oblikuje tudi tako, da predstavlja del kolektivne
pogodbe.
(2) Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali določbe
kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivno dodatno
zavarovanje, vsebuje zlasti:
– pogoje za vključitev v pokojninski načrt;
– višino vplačila ali način izračuna višine vplačila;
– način in roke za financiranje vplačil ter pravne posledice, če
vplačila niso izvedena;
– višino vplačila v primeru dela s skrajšanim delovnim časom od
polnega, v primeru dopolnilnega dela ter v času prejemanja
nadomestil;
– določbo, kdo bo v skladu s pokojninskim načrtom upravljal
pokojninski sklad;
– posledice prenehanja zaposlitve pri delodajalcu;
– razloge in pogoje za prenehanje pogodbe o oblikovanju
pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja;
– stroške, ki jih zaračunava upravljavec, določene s pogodbo iz
prejšnjega člena.
(3) Delodajalec, ki oblikuje pokojninski načrt, omogoči zaposlenim
vključitev v kolektivno dodatno zavarovanje, ki članu zagotavlja
tudi izbiro sklada z zajamčeno donosnostjo v skladu s 312. ali 325.
členom tega zakona.
235. člen
(sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta s strani
zaposlenih)
(1) V imenu zaposlenih odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju
pokojninskega načrta reprezentativni sindikat pri delodajalcu.
(2) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata, odloča o sklenitvi
pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta svet delavcev,
organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri
upravljanju.
(3) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata in ne sveta
delavcev, odločajo o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega
načrta zaposleni neposredno na zboru delavcev ali s posebno pisno
izjavo.
(4) Sklep o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta je
sprejet z večino glasov vseh zaposlenih. Pogodba o oblikovanju
pokojninskega načrta je s strani zaposlenih sklenjena, ko je
sprejet sklep o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega
načrta s predpisano večino.
(5) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena velja za mikro
družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da je pogodba o
oblikovanju pokojninskega načrta sklenjena, ko je sprejet sklep
poslovodstva družbe o oblikovanju pokojninskega načrta. Sklep
poslovodstva vsebuje sestavine iz drugega odstavka 234. člena tega
zakona.
236. člen
(sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta s strani
delodajalca)
Na strani delodajalca odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju
pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja poslovodstvo
družbe.
237. člen
(pogodba o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega
zavarovanja)
(1) V primeru iz drugega odstavka 233. člena tega zakona
delodajalec, ki je oblikoval pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja, sklene z upravljavcem pokojninskega sklada posebno
pogodbo o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega
zavarovanja.
(2) Pogodba o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega
zavarovanja vsebuje način plačevanja, roke plačevanja, višino
vplačil, vstopne in izstopne stroške ter druge podatke, določene s
pravili upravljanja pokojninskega sklada. Pogodba o financiranju
pokojninskega načrta mora biti v skladu s tem zakonom in s pogodbo
o oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjeno v skladu s tem
zakonom in z določbami kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na
kolektivno dodatno zavarovanje.
(3) Delodajalec članu dodatnega zavarovanja omogoči vpogled v
določbe pogodbe o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega
zavarovanja, ki se nanašajo na vplačilo premije (v nadaljnjem
besedilu: vplačilo) in stroške, ki jih upravljavec pokojninskega
sklada zaračunava.
238. člen
(vključitev v kolektivno zavarovanje)
(1) Zaposleni se vključi v pokojninski načrt z dnem vplačila v
pokojninski sklad, na podlagi pokojninskega načrta delodajalca, ki
je oblikoval pokojninski načrt, razen v primeru iz četrtega in
sedmega odstavka 233. člena tega zakona. Začetek kolektivnega
dodatnega zavarovanja je prvi dan meseca, za katerega je bilo
vplačilo izvedeno.
(2) Delodajalec je dolžan upravljavcu pokojninskega sklada vsaj 30
dni pred vplačilom prve premije posredovati osebne podatke
zaposlenih, ki se vključujejo v pokojninski načrt.
(3) Upravljavec v 15 dneh pred prvim vplačilom v pokojninski sklad
članu izda obvestilo o vključitvi. Obvestilu priloži:
– pokojninski načrt;
– izjavo o naložbeni politiki;
– pravila upravljanja pokojninskega sklada.
(4) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali zavarovalnica ali
pokojninska družba, ki dodatno zavarovanje izvaja prek kritnih
skladov z različnimi naložbenimi politikami, člana vključi v
podsklad ali kritni sklad ustrezno starostni skupini tega člana.
Hkrati z obvestilom o vključitvi se člana obvesti o možnosti izbire
med posameznimi podskladi ali kritnimi skladi z različnimi
naložbenimi politikami.
(5) Član ima pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad v okviru
krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno
politiko, ustrezno starostni skupini tega člana, ali podsklad ali
kritni sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot
podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini tega
člana.
(6) Obvestilo o vključitvi iz tretjega odstavka tega člena
vsebuje:
– osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno
matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca,
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo,
davčno številko;
– ime in sedež delodajalca, ki financira pokojninski načrt;
– višino, način in obliko plačila premije;
– informacijo o tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo
okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
– informacije o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet
poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada,
kadar je to obdobje krajše od petih let;
– informacije o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev
člana in pokojninskega sklada;
– podatek o tem, kje so na voljo dodatne informacije.
(7) Upravljavec pokojninskega sklada informacije iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena zagotovi v tiskani obliki, ali, kadar
so izpolnjeni pogoji iz drugega do četrtega odstavka 250.a člena
tega zakona, z uporabo elektronskih sredstev, vključno z nosilcem
podatkov, ki članu ali osebi, ki prejema dodatno ali predčasno
dodatno pokojnino iz dodatnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu:
uživalec dodatne pokojnine) omogoča shranjevanje podatkov,
naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo,
dokler je potrebno za namene teh podatkov, in nespremenjeno
predvajanje shranjenih podatkov (v nadaljnjem besedilu: trajni
nosilec podatkov), ali prek spletne strani.
239. člen
(posledice pri pravnem prenosu podjetja)
(1) Če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja,
izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla ali
pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do
spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in
obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali
kolektivne pogodbe, v delu, kjer je urejeno kolektivno dodatno
zavarovanje, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu
prenosniku, na delodajalca prevzemnika, če ob prenosu ni
dogovorjeno drugače.
(2) Pravice in obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega
načrta, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, delodajalec
prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka zagotavlja delavcem
najmanj eno leto, razen če pogodba o oblikovanju pokojninskega
načrta ali kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega
leta ali če je pred potekom enega leta sklenjena nova pogodba o
oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna pogodba, pri kateri
sodelujejo vsi delavci pri delodajalcu prevzemniku.
(3) Če ima delodajalec prevzemnik za svoje delavce že oblikovan
pokojninski načrt, se prevzeti delavci po poteku roka iz prejšnjega
odstavka vključijo v kolektivno zavarovanje po pokojninskem načrtu,
ki ga je delodajalec prevzemnik oblikoval za svoje zaposlene.
Prevzeti delavci, ki ob vključitvi v kolektivno zavarovanje iz
prejšnjega stavka ne izkoristijo pravice iz 248. člena tega zakona
in ne prenesejo sredstev k že oblikovanemu pokojninskemu načrtu
delodajalca prevzemnika v roku enega leta od dneva prenosa
podjetja, v okviru pokojninskega načrta delodajalca prenosnika
zadržijo pravice.
(4) Delodajalec prenosnik odškodninsko odgovarja za terjatve
delavcev iz naslova zapadlih in neizvedenih vplačil v kolektivno
zavarovanje, nastale do datuma prenosa.
4. Individualno dodatno zavarovanje
240. člen
(vključitev v individualno zavarovanje)
(1) Oseba se vključi v individualno zavarovanje po pokojninskem
načrtu individualnega zavarovanja tako, da s posebno izjavo (v
nadaljnjem besedilu: pristopna izjava) pristopi k pokojninskemu
načrtu, ki ga izvaja izbrani pokojninski sklad in ko izvede prvo
vplačilo.
(2) Upravljavec osebo, ki se želi vključiti v individualno
zavarovanje, pred vključitvijo obvesti o:
1. značilnostih pokojninskega načrta;
2. pravilih upravljanja pokojninskega sklada;
3. tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski in
socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
4. informacijah o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih
pet poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega
sklada, kadar je to obdobje krajše od petih let;
5. informacijah o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev
člana in pokojninskega sklada;
6. tem, kje so na voljo dodatne informacije.
(3) Če se pokojninski načrt iz prvega odstavka tega člena izvaja na
podlagi krovnega vzajemnega pokojninskega sklada ali skupine
kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, član že v
pristopni izjavi izbere tudi podsklad krovnega pokojninskega sklada
ali kritni sklad, v katerega želi nalagati sredstva.
(4) Če član v primeru iz prejšnjega odstavka že v pristopni izjavi
ne izbere podsklada ali kritnega sklada, se šteje, da je izbral
podsklad ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno
starostni skupini člana.
(5) Pristopna izjava iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
– osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno
matično številko; občana oziroma enotno matično številko tujca,
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo,
davčno številko;
– višino, način in obliko plačila premije;
– podatke o upravičencih za primer smrti: ime, priimek, enotno
matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca,
naslov prebivališča, davčno številko, delež odkupne vrednosti.
(6) Podrobnejšo vsebino pristopne izjave iz prejšnjega odstavka ter
izjave o izbiri iz drugega odstavka tega člena predpiše Agencija za
trg vrednostnih papirjev v primeru, ko je pokojninski sklad
oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski
sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, ko je
pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad.
(7) Za dan začetka individualnega zavarovanja se šteje prvi dan
meseca, za katerega je izvedeno vplačilo.
IV. poglavje: VPLAČILA V DODATNO ZAVAROVANJE
1. Vplačila
241. člen
(vplačila v kolektivno zavarovanje)
(1) Vplačilo kolektivnega zavarovanja je denarni znesek, ki ga v
korist člana plačuje delodajalec, pri katerem je član zaposlen, ali
pravna oseba ali državni organ, pri katerem član poklicno opravlja
določeno funkcijo (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), na način in
pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2) Vplačilo iz prejšnjega odstavka bremeni delodajalca.
(3) V kolektivno zavarovanje lahko v dogovoru z delodajalcem
vplačuje denarna sredstva tudi zavarovanec sam. Tako vplačana
sredstva se obravnavajo enako kot sredstva, ki jih vplačuje
zavarovanec v individualnem zavarovanju. Izvajalec vodi navedena
sredstva ločeno od sredstev, ki jih je vplačal delodajalec.
242. člen
(vplačila v individualno zavarovanje)
(1) Vplačilo individualnega zavarovanja je denarni znesek, ki ga
plačuje član in na podlagi katerega pridobi pravice iz dodatnega
zavarovanja po tem zakonu.
(2) Vplačila iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo samo v okviru
pokojninskega načrta individualnega zavarovanja.
243. člen
(osebni računi članov)
(1) Upravljavec vodi osebne račune članov pokojninskega sklada.
(2) Osebni račun člana vsebuje podatke o posameznih vplačilih,
skupni vrednosti privarčevanih sredstev ter v primeru pokojninskega
sklada z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo, tudi podatek o
zajamčeni vrednosti sredstev člana.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejši način
vodenja in obvezno vsebino registra osebnih računov članov
pokojninskega sklada.
244. člen
(roki za vplačilo)
(1) Vplačilo dodatnega zavarovanja se določi in plačuje za
koledarski mesec, lahko pa se plača tudi kot četrtletno, polletno
ali celoletno vplačilo, če je tako določeno s pogodbo o oblikovanju
pokojninskega načrta iz 234. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za obdobje
koledarskega leta lahko plačajo tudi dodatna vplačila v enkratnem
znesku, če je tako določeno s pokojninskim načrtom.
(3) Če delodajalec v primeru kolektivnega dodatnega zavarovanja
dvakrat zaporedoma ne izvede vplačila v roku, določenem s pogodbo
oblikovanju pokojninskega načrta iz 234. člena tega zakona, ga
upravljavec pozove za plačilo najkasneje v 15 dneh od dneva
zapadlosti zadnjega plačila.
(4) Upravljavec v primeru iz prejšnjega odstavka obvesti tudi organ
iz 235. člena tega zakona, ki je v imenu zaposlenih sklenil pogodbo
o oblikovanju pokojninskega načrta.
245. člen
(višina minimalnega vplačila)
(1) Znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega
člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, ne sme biti
nižji od 300 eurov.
(2) Če zavarovanec ni bil vključen v kolektivno zavarovanje celo
leto, se znesek zniža sorazmerno glede na število mesecev
vključitve.
(3) Znesek iz prvega odstavka tega člena se valorizira s
koeficientom rasti povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji od januarja do oktobra leta pred letom, za
katero se opravi valorizacija, glede na enako obdobje predhodnega
leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Višina
valoriziranega zneska iz prvega odstavka tega člena se objavi na
spletni strani ministrstva, pristojnega za delo.
2. Mirovanje dodatnega zavarovanja
246. člen
(pravica do dogovora o mirovanju dodatnega zavarovanja)
(1) Delodajalec in upravljavec pokojninskega sklada se lahko
dogovorita, da delodajalec začasno preneha z vplačevanjem v korist
zaposlenih (mirovanje kolektivnega zavarovanja). O sklenitvi
mirovanja kolektivnega zavarovanja delodajalec obvesti organ iz
235. člena tega zakona.
(2) Pogoji za vzpostavitev mirovanja iz prejšnjega odstavka se
določijo v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega
zavarovanja ali v kolektivni pogodbi iz 234. člena tega zakona ter
v pokojninskem načrtu.
(3) Član in upravljavec se lahko dogovorita, da član začasno
preneha z vplačevanjem po pokojninskem načrtu individualnega
zavarovanja (mirovanje individualnega dodatnega zavarovanja).
(4) Pogoji za vzpostavitev mirovanja iz prejšnjega odstavka se
določijo v pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja.
3. Zadržanje pravic
247. člen
(zadržanje pravic)
(1) Član dodatnega zavarovanja ima v primerih iz 239., 341., 342.,
345. in 346. člena tega zakona, pravico do zadržanja pravic iz
dodatnega zavarovanja.
(2) Sredstva, ki jih na podlagi tega zakona član zadrži, se
obravnavajo enako kot sredstva članov, ki še naprej vplačujejo v ta
pokojninski sklad.
4. Prenos sredstev
248. člen
(pravica do prenosa sredstev med pokojninskimi načrti)
(1) Član lahko od upravljavca pokojninskega sklada kadarkoli
zahteva prenos sredstev v pokojninski sklad, ki ga na podlagi
drugega pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona upravlja
drug upravljavec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme član sredstva prenesti šele,
ko mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, preko katerega je
vključen v kolektivno zavarovanje, razen v primeru, ko delodajalec,
preko katerega je vključen v kolektivno zavarovanje, sklene pogodbo
o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja z
drugim upravljavcem pokojninskega sklada.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena prenos sredstev
med pokojninskim načrtom kolektivnega zavarovanja in pokojninskim
načrtom individualnega zavarovanja ni dovoljen.
(4) Prenos sredstev se opravi na podlagi pisne zahteve za prenos
sredstev.
(5) Rok za prenos sredstev je največ 60 dni od obračunskega dne po
stanju, na katerega je izračunana odkupna vrednost premoženja.
249. člen
(prenos sredstev med podskladi krovnega pokojninskega sklada in
kritnimi skladi, ki spadajo v skupino kritnih skladov, ki izvajajo
naložbeno politiko življenjskega cikla)
Član pokojninskega sklada lahko v skladu z določbami 311. člena ali
324. člena tega zakona prenese sredstva iz enega podsklada krovnega
pokojninskega sklada ali kritnega sklada, ki pripada skupini
kritnih skladov, v drug podsklad tega krovnega pokojninskega sklada
ali drug kritni sklad, ki spada v skupino kritnih skladov, ki
izvajajo naložbeno politiko življenjskega cikla.
5. Prepoved zastave in neprenosljivost pravic
250. člen
(prepoved zastave in neprenosljivost pravic)
(1) Član dodatnega zavarovanja ne sme zastaviti pravic iz naslova
sredstev pokojninskega sklada, vpisanih na njegovem osebnem
računu.
(2) Pravice iz dodatnega zavarovanja so neprenosljive, razen v
primerih, določenih s tem zakonom.
V. poglavje: OBVEŠČANJE POTENCIALNIH ČLANOV, ČLANOV,
DELODAJALCEV IN JAVNOSTI
250.a člen
(načela obveščanja)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada zagotovi, da so informacije,
ki jih zagotovi v zvezi s poslovanjem pokojninskega sklada:
1. redno posodobljene;
2. jasne, jedrnate in razumljive;
3. nezavajajoče, pri čemer mora biti zagotovljena dosledna uporaba
besedišča in vsebine;
4. navedene v lahko berljivi obliki;
5. na voljo v slovenskem jeziku in
6. osebam, ki so upravičene do vključitve v pokojninski načrt (v
nadaljnjem besedilu: potencialni član), članom in uživalcem dodatne
pokojnine brezplačno zagotovljene, z uporabo elektronskih sredstev,
vključno s trajnim nosilcem podatkov, spletne strani ali v tiskani
obliki.
(2) Če so informacije potencialnim članom, članom in uživalcem
dodatne pokojnine zagotovijo z uporabo elektronskih sredstev,
vključno s trajnim nosilcem podatkov, mora biti to izvedeno
primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje
med upravljavcem in članom.
(3) Če se informacije potencialnim članom, članom in uživalcem
dodatne pokojnine zagotovijo prek spletne strani, morajo biti
izpolnjeni naslednji pogoji:
– to je izvedeno primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo
potekalo poslovanje med upravljavcem in članom,
– član mora biti po elektronski poti obveščen o naslovu spletne
strani, na kateri lahko dostopa do podatkov, in
– podatki morajo biti na navedeni spletni strani dostopni toliko
časa, kot se razumno pričakuje, da jih bo potencialni član, član
ali uživalec dodatne pokojnine potreboval.
(4) Za namene tega člena se zagotavljanje podatkov z uporabo
elektronskih sredstev šteje kot primerno okoliščinam, v katerih
poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom, če je
mogoče dokazati, da ima član stalen dostop do interneta. Kot dokaz
za to se šteje, da član upravljavcu pokojninskega sklada zagotovi
naslov elektronske pošte za navedeno poslovanje.
(5) Član lahko prekliče, da ga upravljavec pokojninskega sklada
obvešča z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim
nosilcem podatkov, ali prek spletne strani.
251. člen
(potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega
zavarovanja)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada najpozneje do 31. januarja
tekočega leta vsako leto po stanju na dan 31. decembra prejšnjega
leta pripravi potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega
zavarovanja za vsakega člana pokojninskega sklada.
(2) Potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja je
legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz dodatnega
zavarovanja.
(3) Potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja
vsebuje najmanj:
– podatke o članu pokojninskega sklada (ime, priimek, rojstne
podatke, enotno matično številko občana, naslov stalnega oziroma
začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko) vključno z
navedbo zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka
27. člena tega zakona, pogoje za uveljavitev pravice do dodatne
starostne pokojnine, določene v pokojninskem načrtu, ali
upokojitvene starosti, ki jo določi član;
– podatke o pokojninskem skladu in njegovem upravljavcu;
– podatek o znesku pripisanega zajamčenega donosa (samo pri
pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo,
katerega vplačila se ne preračunajo v število enot premoženja);
– podatek o zajamčeni vrednosti sredstev člana po stanju na zadnji
obračunski dan koledarskega leta (samo pri pokojninskem skladu z
zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo);
– informacije o pokojninskih projekcijah na podlagi zakonsko
določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega
zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član, in izjavo o
omejitvi odgovornosti, v kateri je navedeno, da bi se te projekcije
utegnile razlikovati od končne vrednosti pridobljenih
prejemkov;
– podatke, vpisane na osebnem računu člana po stanju na dan 31.
decembra preteklega leta;
– podatke o vplačilih v preteklem koledarskem letu, vključno s
podatki o stroških plačanih iz sredstev člana in pokojninskega
sklada;
– informacije o vseh vplačilih v preteklem letu, ki jih je
financiral delodajalec;
– razčlenitev stroškov, ki jih je upravljavec pokojninskega sklada
v preteklem letu odtegnil iz sredstev člana in pokojninskega
sklada;
– informacijo o ravni financiranja pokojninskega načrta kot
celote;
– navedbo, kje in kako lahko član pridobi:
a) informacije v zvezi z možnostmi izbire določene s pravili
upravljanja pokojninskega sklada;
b) letno poročilo pokojninskega sklada in izjavo o naložbeni
politiki;
c) informacije o predpostavkah, uporabljenih za izračun
doživljenjske dodatne pokojnine, zlasti glede na uporabljene
obrestne mere, tablice smrtnosti in stroške izplačevanja, in o
ponudniku dodatne pokojnine;
č) informacije o pravicah iz dodatnega zavarovanja v primeru
prenehanja zaposlitve;
d) informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi
z različnimi naložbenimi politikami ter o določbah pokojninskega
načrta in pravil upravljanja, na podlagi katerih se za posameznega
člana določi naložbena politika.
(4) Upravljavec v potrdilu o pravicah iz dodatnega pokojninskega
zavarovanja obrazloži poglavitne spremembe v primerjavi s preteklim
letom.
(5) Upravljavec pokojninskega sklada zagotovi članu potrdilo o
pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka
tega člena v tiskani obliki ali, kadar so izpolnjeni pogoji iz
drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z uporabo
elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, ali
prek spletne strani. V primeru obveščanja člana z uporabo
elektronskih sredstev je upravljavec pokojninskega sklada na
zahtevo člana temu dolžan zagotoviti tudi pisno potrdilo o pravicah
iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(6) Upravljavec na zahtevo člana in članu, ki bo v tekočem letu
dopolnil 58. leto starosti, zagotovi tudi informacijo o prihodnjih
pravicah iz naslova dodatnega zavarovanja in možnostih izplačila ob
rednem prenehanju dodatnega zavarovanja.
(7) Pravila za določanje predpostavk o projekcijah pokojninskih
prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz
prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki
jo določi član, iz pete alineje tretjega odstavka tega člena določi
minister, pristojen za delo, v sodelovanju z Agencijo za
zavarovalni nadzor.
(8) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo
vsebino potrdila o pravicah iz dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
252. člen
(redno obveščanje o poslovanju pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu najkasneje do 30. junija
tekočega leta omogoči dostop do povzetka revidiranega letnega
poročila pokojninskega sklada za preteklo poslovno leto.
Upravljavec člana o možnosti dostopa do povzetka revidiranega
letnega poročila obvesti hkrati s potrdilom o pravicah iz dodatnega
pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka 251. člena tega
zakona.
(2) Upravljavec pokojninskega sklada delodajalcu, ki financira
pokojninski načrt, v roku iz prejšnjega odstavka pošlje obvestilo o
tem, kje je dostopno revidirano letno poročilo za preteklo poslovno
leto.
(3) Upravljavec člana in delodajalca, ki financira pokojninski
načrt, obvesti tudi o morebitnih spremembah pravil upravljanja
pokojninskega sklada v zadnjem letu, o morebitnih spremembah
pokojninskega načrta in razlogih za te spremembe ter o posledicah
poglavitnih sprememb zavarovalno-tehničnih rezervacij za člane.
(4) Upravljavec v obvestilu iz prejšnjega odstavka navede tudi
mesto, kjer so pravila upravljanja in pokojninski načrt javno
objavljena.
253. člen
(obveščanje javnosti)
Upravljavec pokojninskega sklada na spletni strani javno
objavi:
1. ime upravljavca pokojninskega sklada, države članice, v kateri
je upravljavec vpisan v register, in pristojnega nadzornega
organa;
2. pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje
pokojninske rente, če izplačuje pokojninske rente;
3. pravila upravljanja pokojninskega sklada;
4. obvestilo o vseh spremembah pravil upravljanja v preteklem
letu;
5. izjavo o naložbeni politiki;
6. revidirano letno poročilo;
7. informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi
z različnimi naložbenimi politikami, izpostavljenosti tveganju,
jamstev, ki so določena s pokojninskim načrtom ali pravili
upravljanja, celotnih stroških poslovanja pokojninskega klada, o
donosnosti pokojninskega sklada za vsaj pet let ter vrstah in
strukturi naložb;
8. obvestilo o pravicah člana glede možnosti izplačevanja dodatne
pokojnine in glede možnosti prenosa sredstev med skladi ali
podskladi istega upravljavca ali prenosa sredstev med različnimi
upravljavci.
254. člen
(obveščanje članov na zahtevo)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu na njegovo zahtevo
najkasneje v 15 dneh brezplačno poda informacije o:
– pravicah v primeru prenehanja zaposlitve pri delodajalcu, ki
financira pokojninski načrt, in možnostih prenosa sredstev v drug
pokojninski sklad;
– pravicah iz naslova zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem
prenehanju zavarovanja;
– pravicah glede prenosa sredstev med pokojninskimi skladi ali
podskladi istega ali različnih upravljavcev.
(2) Upravljavec članu na njegovo zahtevo izroči tudi brezplačen
izvod dokumentov iz prejšnjega člena in informacije o uporabljenih
predpostavkah pri pripravi projekcije o pokojninskih prejemkih na
podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka
27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi
član.
255. člen
(objava zbirnih podatkov)
Minister, pristojen za delo, na spletni strani ministrstva enkrat
letno po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta najkasneje do
1. maja tekočega leta objavi:
– število in naziv odobrenih pokojninskih načrtov, ki so oblikovani
za posamezen pokojninski sklad, ter število in naziv pokojninskih
načrtov za izplačevanje pokojninske rente;
– letno stopnjo donosa posameznega pokojninskega sklada;
– višino sredstev posameznega pokojninskega sklada;
– število članov posameznega pokojninskega sklada;
– višino povprečnega mesečnega vplačila.
VI. poglavje: POKOJNINSKI SKLAD
1. Splošno
256. člen
(ime pokojninskega sklada)
(1) Ime pokojninskega sklada vsebuje označbo, iz katere je razvidna
oblika pokojninskega sklada, in ne sme vsebovati izrazov, ki bi
lahko zavajali.
(2) Ime in firma drugih pravnih subjektov ne sme vsebovati besedne
zveze »pokojninski sklad« ali besednih zvez, ki bi zavajale v
zmoto, da gre za pokojninski sklad po tem zakonu.
(3) Ime podsklada vsebuje ime krovnega pokojninskega sklada brez
označbe »krovni pokojninski sklad« in ime, po katerem se podsklad
jasno loči od drugih podskladov tega krovnega pokojninskega sklada,
z označbo, iz katere je razvidna starostna skupina članov, katerim
je podsklad namenjen ali naložbeni cilj podsklada.
(4) Ime posameznega kritnega sklada, ki spada v skupino kritnih
skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika
življenjskega cikla, vsebuje ime skupine kritnih skladov, na
podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in
ime, po katerem se posamezni kritni sklad jasno loči od drugih
posameznih kritnih skladov te skupine kritnih skladov, z označbo,
iz katere je razvidna starostna skupina članov, katerim je kritni
sklad namenjen ali naložbeni cilj kritnega sklada.
(5) Kadar se ime pokojninskega sklada uporablja v prevodu v tuj
jezik, so lahko tudi sestavine imena iz prvega, drugega, tretjega
in četrtega odstavka prevedene v tuj jezik.
256.a člen
(register pokojninskih skladov)
(1) Minister, pristojen za delo, vzpostavi in redno dopolnjuje
register pokojninskih skladov, v katerega se vpisujejo podatki o
pokojninskih skladih, za katere so upravljavci pridobili dovoljenje
Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni
nadzor in imajo odobren pokojninski načrt.
(2) V registru iz prejšnjega odstavka so v primeru izvajanja
dejavnosti upravljanja pokojninskih skladov v drugi državi članici,
pri čemer za razmerje med delodajalcem ter člani in uživalci
dodatne pokojnine velja socialno in delovno pravo, ki ureja
poklicno pokojninsko zavarovanje v drugi državi članici (v
nadaljnjem besedilu: čezmejna dejavnost), navedene tudi države
članice Evropske unije ali državi podpisnici Sporazuma o
ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3.
1. 1994, str. 3; v nadaljnjem besedilu: država članica), v katerih
osebe iz prejšnjega odstavka poslujejo.
257. člen
(osebe, ki lahko oblikujejo in upravljajo pokojninski
sklad)
(1) Pokojninski sklad lahko oblikujejo in upravljajo:
– pokojninska družba iz 328. člena tega zakona;
– zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v
zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki
ureja zavarovalništvo;
– banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja
pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko banka iz tretje
alineje oblikuje pokojninski sklad samo kot vzajemni pokojninski
sklad ali pa kot krovni pokojninski sklad.
2. Upravljanje pokojninskega sklada
258. člen
(storitve upravljanja pokojninskega sklada)
(1) Storitve upravljanja pokojninskega sklada obsegajo:
1. upravljanje premoženja pokojninskega sklada,
2. administrativne storitve povezane s poslovanjem pokojninskega
sklada:
– pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje
poslovnih poročil pokojninskega sklada;
– odnosi s člani;
– vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti
enot, če je pokojninski sklad razdeljen na enote premoženja,
oziroma izračunavanje sorazmernega deleža donosa pokojninskega
sklada in pripisovanje dobička pokojninskega sklada, če se odkupna
vrednost izračuna glede na sorazmeren delež člana v donosu
pokojninskega sklada;
– pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami;
– vodenje osebnih računov članov;
– administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
– obračuni in poravnave po pogodbah ter obveščanje članov,
delodajalcev in javnosti;
– hramba dokumentacije in vodenje evidenc;
– druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem pokojninskega
sklada;
3. trženje pokojninskih skladov.
(2) Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja
pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, s pravili
upravljanja, pokojninskim načrtom in s pravili stroke upravljanja
kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke oziroma
gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju pokojninskega
sklada kot splošno pravilo smiselno upošteva načelo enakovredne
porazdelitve tveganj in koristi med člani različnih starosti.
259. člen
(prenos storitev upravljanja na drugo osebo)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada lahko pisno pooblasti drugo
osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njegovem imenu in
za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v
skladu s prvim odstavkom 258. člena tega zakona spadajo med
storitve upravljanja pokojninskih skladov.
(2) V zvezi s prenosom opravljanja posamezne storitve oziroma posla
upravljanja posameznih pokojninskih skladov na pooblaščenca se za
krovne pokojninske sklade in vzajemne pokojninske sklade smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih
skladov in družb za upravljanje, v primeru kritnih skladov oziroma
skupine kritnih skladov, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona,
ki ureja zavarovalništvo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec pokojninskega
sklada prenese upravljanje premoženja na pooblaščenca, ki je pod
nadzorom pristojnega organa Republike Slovenije ali države članice
in ima ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja
premoženja.
2.1. Provizije in stroški
260. člen
(upravljavska provizija, vstopni in izstopni stroški ter stroški
prenosa)
(1) Upravljavec je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih
stroškov ter do letne provizije za upravljanje pokojninskega sklada
v višini, določeni v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.
(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska vplačila in
ne smejo znašati več kot 3 %.
(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska izplačila
in ne smejo znašati več kot 1 %.
(4) Pri prenosu sredstev med pokojninskimi skladi istega
upravljavca, upravljavec ni upravičen do povrnitve administrativnih
stroškov prenosa in vstopnih ter izstopnih stroškov.
(5) Pri prenosu sredstev med pokojninskimi skladi različnih
upravljavcev v skladu z 248. členom tega zakona, upravljavec
pokojninskega sklada, od katerega se sredstva prenašajo in
upravljavec pokojninskega sklada h kateremu se sredstva prenašajo,
nista upravičena do vstopnih in izstopnih stroškov. Upravljavec
pokojninskega sklada, od katerega se sredstva prenašajo je
upravičen samo do povračila administrativnih stroškov prenosa v
višini največ 15 eurov. Ti stroški se ne smejo obračunati od
sredstev, ki se prenašajo, ampak jih poravna član ob vložitvi
zahteve za prenos sredstev.
(6) Letna provizija za upravljanje pokojninskega sklada se določi v
odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega
sklada v skladu z določbami 308. člena tega zakona, in upoštevaje
naložbeno politiko pokojninskega sklada, ne sme znašati več kot 1
%.
(7) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada lahko za posamezne
podsklade krovnega pokojninskega sklada ali posamezne kritne sklade
skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, določi različne višine vstopnih in
izstopnih stroškov ter provizije za upravljanje, vendar ne višjih
kot je določeno v drugem, tretjem in šestem odstavku tega
člena.
(8) Znesek iz drugega stavka petega odstavka tega člena se
usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev
posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
261. člen
(stroški upravljavca v zvezi z upravljanjem pokojninskega
sklada)
(1) Poleg provizije za upravljanje je upravljavec pokojninskega
sklada iz sredstev pokojninskega sklada upravičen izvršiti plačila
samo za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem pokojninskega
sklada, ki so določeni v pravilih upravljanja pokojninskega
sklada.
(2) Pri opredelitvi vrst stroškov iz prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanja
investicijskih skladov in družb za upravljanje v delu, ki se nanaša
na vzajemne sklade.
(3) V primeru naložbe v nepremičnine je upravljavec upravičen v
breme sredstev pokojninskega sklada obračunati tudi stroške vpisa
lastniških in drugih pravic, stroške uveljavitve teh pravic ter
stroške, povezane z rabo nepremičnin.
262. člen
(celotni stroški poslovanja pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec v zvezi s poslovanjem pokojninskega sklada, ki ga
upravlja, izračunava in objavlja podatek o celotnih stroških
poslovanja pokojninskega sklada v preteklem poslovnem letu.
(2) Celotni stroški poslovanja pokojninskega sklada se izrazijo v
odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega
sklada.
(3) Upravljavec izračunava celotne stroške poslovanja pokojninskega
sklada, ki ga upravlja, v skladu z metodologijo, ki velja za
izračun celotnih stroškov poslovanja za vzajemne sklade po zakonu,
ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(4) Upravljavec navede podatek o celotnih stroških poslovanja
pokojninskega sklada v preteklem letu v letnem poročilu
pokojninskega sklada.
2.2. Skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem pokojninskega
sklada in ločitev premoženja pokojninskega sklada
263. člen
(skrbniške storitve)
(1) Upravljavec za račun pokojninskega sklada s skrbnikom sklene
pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za pokojninski sklad.
(2) Skrbnik je na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev
za krovni pokojninski sklad dolžan opravljati skrbniške storitve za
račun vsakega podsklada krovnega pokojninskega sklada posebej.
(3) V primeru, ko se dodatno zavarovanje izvaja preko skupine
kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika
življenjskega cikla, je skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju
skrbniških storitev za skupino kritnih skladov dolžan opravljati
skrbniške storitve za račun vsakega kritnega sklada, ki spada v to
skupino, posebej.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke
zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje
pokojninskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru
začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na
katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških
storitev, izloči iz premoženja skrbnika oziroma druge osebe, na
katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških
storitev, in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.
(5) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za skrbniške storitve
v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, ki veljajo za opravljanje skrbniških storitev za
vzajemni sklad.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbniške storitve za
pokojninske sklade opravlja tudi kreditna institucija s sedežem v
drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje v skladu z
Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.
junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in
bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij,
spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES
in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 338), ali
investicijsko podjetje, ki ima ustrezno dovoljenje na podlagi
Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja
2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive
2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014,
str. 349), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima
dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev na podlagi Direktive
2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o
usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih
podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L
št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu:
Direktiva UCITS), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici,
ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za
alternativne investicijske sklade po Direktivi 2011/61/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih
alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv
2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št.
1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1).
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena lahko skrbniške storitve
za pokojninske sklade opravlja tudi borznoposredniška družba s
sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Agencije za trg
vrednostnih papirjev za opravljanje storitev hrambe in vodenja
finančnih instrumentov za račun strank ter katere minimalni kapital
se izračuna na podlagi smiselne uporabe zakona, ki ureja
bančništvo, v zvezi z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov,
osnovni kapital pa znaša najmanj 730.000 eurov.
264. člen
(ločitev premoženja pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec in skrbnik pokojninskega sklada zagotavljata
ločitev premoženja pokojninskega sklada od:
– premoženja drugih pokojninskih skladov na način, določen v 265.,
266., 267., in 268. členu tega zakona;
– svojega premoženja;
– drugega premoženja, ki ga upravljavec upravlja.
(2) Premoženje posameznega podsklada je ločeno od premoženja drugih
podskladov krovnega pokojninskega sklada.
(3) Na premoženju pokojninskega sklada je dovoljena izvršba samo za
zavarovanje ali poplačilo terjatev članov tega pokojninskega
sklada.
265. člen
(ločitev naložb v vrednostne papirje in bančne denarne
depozite)
V zvezi z ločitvijo naložb pokojninskega sklada v vrednostne
papirje in bančne denarne depozite se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
266. člen
(ločitev naložb v nepremičnine)
Za naložbe pokojninskega sklada v nepremičnine upravljavec
zagotovi, da se lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjiži v
korist pokojninskega sklada.
267. člen
(denarni račun pokojninskega sklada)
(1) Vsak pokojninski sklad ima en denarni račun ali več denarnih
računov, ki so odprti v njegovem imenu ali jih zanj v svojem imenu
in za račun pokojninskega sklada odpre upravljavec ali z njegovim
soglasjem skrbnik pokojninskega sklada pri:
– Banki Slovenije;
– banki s sedežem v Republiki Sloveniji;
– banki države članice.
(2) Skrbnik zagotovi, da so denarna sredstva iz naslova vplačil v
pokojninski sklad, ki jih vplača član ali so vplačana v imenu in za
račun člana, prejeta in poknjižena na denarnih računih
pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
(3) Skrbnik zagotovi, da se denarni računi pokojninskega sklada
vodijo v skladu z načeli varstva denarnih sredstev strank kot jih
določa sklep, ki ureja pogoje za opravljanje investicijskih in
drugih storitev za borznoposredniške družbe.
(4) Če denarni račun pokojninskega sklada odpre skrbnik
pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega
sklada, na tem računu ne smejo biti poknjižena denarna sredstva
skrbnika oziroma druge osebe iz prve do tretje alineje prvega
odstavka tega člena.
268. člen
(račun krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih
skladov)
(1) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih
skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika
življenjskega cikla, za krovni pokojninski sklad ali skupino
kritnih skladov, ki jo upravlja, pri osebi iz prejšnjega člena
odpre denarni račun krovnega pokojninskega sklada ali skupine
kritnih skladov, za katerega veljajo določbe tega zakona o ločitvi
premoženja.
(2) Upravljavec lahko ta račun uporablja samo za sprejem denarnih
vplačil iz naslova dodatnega zavarovanja, ki jih sproti razporeja
na račune posameznih podskladov krovnega pokojninskega sklada.
Upravljavec skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja
naložbena politika življenjskega cikla, denarna vplačila sproti
razporeja na račune posameznih kritnih skladov.
2.3. Naložbe pokojninskih skladov
269. člen
(pojem upravljanja premoženja pokojninskega sklada)
(1) Upravljanje premoženja pokojninskega sklada obsega:
1. – sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje
pokojninskega sklada;
– razpolaganje s premoženjem pokojninskega sklada zaradi izpolnitve
obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja
pokojninskega sklada;
– sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na
podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega
sklada;
– uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada
ali drugih finančnih naložb pokojninskega sklada;
2. upravljanje tveganj pokojninskega sklada.
(2) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada v svojem
imenu in za račun pokojninskega sklada.
(3) Upravljavec je upravičen v svojem imenu in za račun
pokojninskega sklada razpolagati s premoženjem pokojninskega sklada
in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev pokojninskega
sklada ali drugih naložb pokojninskega sklada v skladu z določbami
tega zakona in pravili upravljanja pokojninskega sklada.
(4) Upravljavec za uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev
pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka pripravi ustrezne in
učinkovite politike odločanja o tem, kdaj in kako bo uveljavljal
glasovalne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev v sredstvih
pokojninskega sklada, ki ga upravlja, tako da se bo zagotavljalo
upravljanje izključno v korist članov pokojninskega sklada.
(5) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada tako, da
so naložbe tega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili
upravljanja.
(6) Upravljavec zagotovi, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih
za račun pokojninskega sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v
poslovno običajnih rokih.
270. člen
(odgovornost upravljavca za obveznosti in odškodninska
odgovornost upravljavca)
(1) Upravljavec v razmerju do druge stranke odgovarja za izpolnitev
obveznosti iz posla, ki ga je sklenil za račun pokojninskega
sklada.
(2) Terjatev do upravljavca iz poslov, ki jih je ta sklenil za svoj
račun, in iz pravnih poslov iz drugega odstavka 280. člena ter iz
četrtega odstavka 282. člena tega zakona ni dovoljeno pobotati s
terjatvami, ki jih je upravljavec po tem zakonu upravičen
uveljavljati v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.
(3) Upravljavec pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada
ravna v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi, in drugimi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje njegove
dejavnosti, v skladu s pravili upravljanja pokojninskega sklada in
pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za
neprofesionalne stranke ter pazi na interese članov pokojninskega
sklada.
(4) Upravljavec odgovarja članom za škodo, ki jo povzroči
premoženju pokojninskega sklada, katerega upravlja, z ravnanjem, ki
je v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(5) Tožbo za povrnitev škode iz prejšnjega odstavka je upravičen za
račun pokojninskega sklada vložiti skrbnik, ki opravlja skrbniške
storitve za ta pokojninski sklad.
(6) Če skrbnik v 30 dneh od prejema pisne zahteve člana ne vloži
tožbe iz prejšnjega odstavka, lahko tako tožbo za račun
pokojninskega sklada vloži vsak član pokojninskega sklada.
(7) Peti in šesti odstavek tega člena ne izključujeta pravice člana
do uveljavljanja in povrnitve škode, ki mu jo upravljavec povzroči
s kršitvijo svojih obveznosti.
(8) Odškodninske odgovornosti upravljavca iz četrtega oziroma
sedmega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti
izključiti.
271. člen
(načela naložbene politike pokojninskega sklada)
Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja
pokojninskega sklada ravna v skladu s pravili skrbnega in varnega
poslovanja ter pri tem upošteva naslednja načela:
1. sredstva pokojninskega sklada se nalagajo v dolgoročno korist
članov kot celote. V primeru možnosti nastanka nasprotij interesov
med upravljavcem in člani pokojninskega sklada upravljavec sredstva
sklada nalaga izključno v korist članov;
2. ob upoštevanju pravil skrbnega in varnega poslovanja lahko
upravljavec pokojninskega sklada pri nalaganju sredstev upošteva
tudi morebitne dolgoročne učinke naložb na okoljske in socialne
dejavnike ter dejavnike upravljanja družb;
3. sredstva pokojninskega sklada morajo biti naložena tako, da se
zagotovijo varnost, kakovost, likvidnost in donosnost premoženja
sklada kot celote;
4. sredstva pokojninskega sklada so naložena predvsem v
instrumente, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, druge
oblike naložb pa se ohranjajo na previdni ravni;
5. izvedeni finančni instrumenti se lahko uporabijo za zmanjševanje
tveganj iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega sklada ali
kot tehnika upravljanja sredstev pokojninskega sklada;
6. naložbe so glede na opredeljeno naložbeno politiko primerno
razpršene, in sicer tako v sklopu posameznih vrst naložb kot med
njimi;
7. izpostavljenost pokojninskega sklada do posameznega izdajatelja
ali skupine izdajateljev ne sme voditi v preveliko tveganje
koncentracije.
272. člen
(vrste dovoljenih naložb)
(1) Glede vrste dovoljenih naložb pokojninskega sklada se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe
za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad, če ni s tem zakon
določeno drugače.
(2) Premoženje pokojninskega sklada lahko predstavljajo denarni
depoziti pri kreditnih institucijah, če so izpolnjeni pogoji iz
prejšnjega odstavka razen pogoj, ki se nanaša na ročnost denarnega
depozita.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada lahko za račun pokojninskega
sklada sklepa transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti samo
kot tehniko upravljanja sredstev iz 276. člena tega zakona, in
sicer za zniževanje tveganj iz naslova upravljanja premoženja
pokojninskega sklada.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe
pokojninskega sklada predstavljajo tudi nepremičnine:
– če so vpisane v zemljiški knjigi ali drugi javni knjigi v
Republiki Sloveniji ali državi podpisnici Sporazuma o Evropskem
gospodarskem prostoru;
– če dajejo donos ali je v zvezi z njimi mogoče pričakovati
donos;
– če je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca
pooblaščenega ocenjevalca, imenovanega v skladu z zakonom, ki ureja
revidiranje;
– če je prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena so lahko naložbe
pokojninskega sklada tudi:
– finančni instrumenti, ki jih izda ali za katere jamči Evropska
investicijska banka v okviru Evropskega sklada za strateške
naložbe;
– enote evropskih dolgoročnih investicijskih skladov, evropskih
skladov za socialno podjetništvo in evropskih skladov tveganega
kapitala.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe
pokojninskega sklada predstavljajo tudi zadolžnice, ki jih je izdal
izdajatelj s sedežem v državi podpisnici Sporazuma o evropskem
gospodarskem prostoru ali državi članici OECD.
(7) Podrobnejša pravila glede vrste dovoljenih naložb, ki
upoštevajo naravo dodatnega zavarovanja, predpiše Agencija za trg
vrednostnih papirjev.
273. člen
(izpostavljenost iz naslova naložb pokojninskega sklada)
(1) Glede izpostavljenosti pokojninskega sklada v zvezi s
transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, izpostavljenosti
pokojninskega sklada do posamezne vrste naložb, posamezne osebe,
posebnih kategorij oseb in izračuna razmerij med deleži sredstev
ter odstopa od pravil o izpostavljenosti, se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, ki veljajo za vzajemne sklade, če ni s tem zakonom
določeno drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek veljajo določbe zakona, ki ureja
investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki se nanašajo na
največje dopustne izpostavljenosti vzajemnega sklada do posebnih
kategorij oseb, samo za izpostavljenost pokojninskega sklada do
tržnih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga katerih
izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država
podpisnica sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma
država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, ki ji
pripada vsaj ena država članica, ali za tržne vrednostne papirje
ali instrumente denarnega trga za katere jamči ena od teh oseb.
(3) Ne glede na prvi odstavek naložbe v eno nepremičnino oziroma
več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo eno samo
naložbo, ne smejo presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega
sklada, skupno pa vse naložbe v nepremičnine ne smejo presegati 20
% sredstev pokojninskega sklada.
(4) Ne glede na posamezne omejitve iz prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena, pokojninski sklad ne sme biti izpostavljen do
posameznega delodajalca, ki financira pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja oziroma imeti več kot 5 % svojih sredstev
naloženih v kombinacije naslednjih oblik naložb:
– vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga iz 272.
člena tega zakona, katerih izdajatelj je delodajalec,
– depozitov, sklenjenih pri delodajalcu, vendar samo, kadar je
delodajalec kreditna institucija,
– izpostavljenosti, ki izhajajo oziroma nastajajo pri transakcijah
z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenimi na trgu
institucionalnih vlagateljev in ki jih pokojninski sklad sklepa z
delodajalcem, oziroma
– drugih vrst naložb kakorkoli povezanih z delodajalcem.
(5) V primeru, da delodajalec pripada skupini, kot je to
opredeljeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, skupna izpostavljenost pokojninskega sklada iz
prejšnjega odstavka do oseb, ki pripadajo isti skupini, ne sme
presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada.
(6) Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za izpostavljenost pokojninskega sklada do
njegovega upravljavca.
(7) Določbe četrtega odstavka tega člena ne veljajo v primeru, ko
je delodajalec, ki financira pokojninski načrt, Republika
Slovenija.
(8) Naložbe pokojninskega sklada iz petega odstavka prejšnjega
člena ne smejo presegati 5 % sredstev pokojninskega sklada.
(9) Naložbe pokojninskega sklada v zadolžnice ne smejo presegati 10
% sredstev pokojninskega sklada.
274. člen
(naložbe v enote ali delnice odprtih investicijskih
skladov)
(1) Ne glede na 272. člen tega zakona ima lahko pokojninski sklad
največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote posameznega
odprtega investicijskega sklada.
(2) Naložbe pokojninskega sklada v enote odprtih investicijskih
skladov, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive
UCITS, skupaj ne smejo presegati 30 % sredstev pokojninskega
sklada.
(3) Ne glede na 272. člen tega zakona ima pokojninski sklad lahko
naložena sredstva v enote kateregakoli odprtega investicijskega
sklada, pod pogojem, da ima ta investicijski sklad skupno največ 10
% vrednosti sredstev naloženih v enote odprtih investicijskih
skladov in imajo takšno omejitev vlaganja v enote odprtih
investicijskih skladov izrecno navedeno v svojih pravilih
upravljanja ali v statutu.
(4) Pokojninski sklad ima lahko sredstva naložena v enote odprtih
investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s
prenosom upravljanja na drugo osebo isti upravljavec, ali
katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, kot
je to določeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, samo pod pogojem, da za takšno nalaganje upravljavec
pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije
za zavarovalni nadzor.
(5) Če upravljavec pokojninskega sklada ali oseba, ki deluje v
njegovem imenu, v zvezi z nalaganjem sredstev pokojninskega sklada
v enote investicijskega sklada prejme provizijo ali drug denarni
znesek, ga nemudoma vplača v premoženje pokojninskega sklada.
Takšno vplačilo povečuje sredstva pokojninskega sklada.
(6) Za soglasje iz prejšnjega odstavka četrtega odstavka
tega člena se šteje soglasje, ki ga Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda k pravilom
upravljanja pokojninskega sklada. Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda takšno soglasje
kadar pravila upravljanja pokojninskega sklada določajo, da
pokojninski sklad, ki bo nalagal sredstva v enote odprtih
investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s
prenosom upravljanja na tretje osebe, isti upravljavec, ali
katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, ne
bo zavezan k plačilu nobenih vstopnih in izstopnih stroškov
povezanih s tovrstno naložbo.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe
pokojninskega sklada v enote posameznega odprtega investicijskega
sklada, katerega poslovanje je usklajeno z določbami Direktive
UCITS, predstavljajo tudi do največ 50 % vrednosti sredstev
pokojninskega sklada.
(8) Pravila upravljanja pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka
vsebujejo izrecno navedbo o takšni naložbeni politiki ter v zvezi s
tem število in lastnosti odprtih investicijskih skladov v katere
bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v deležu, ki presega
omejitev iz prvega odstavka tega člena, vključno z navedbo največje
višine upravljavske provizije posameznega tipa odprtega
investicijskega sklada, v katerega bodo naložena sredstva
pokojninskega sklada v povečanem obsegu.
(9) Letno poročilo pokojninskega sklada, ki ima v enote odprtih
investicijskih skladov skupaj naloženih več kot 20 % svojih
sredstev, vsebuje tudi informacijo o višini upravljavske provizije
vsakega izmed odprtih investicijskih skladov, v enote katerega ima
pokojninski sklad naloženih več kot 5 % svojih sredstev.
(10) Pokojninskemu skladu, katerega sredstva so naložena tudi v
enote odprtih investicijskih skladov, sredstev odprtega
investicijskega sklada ni treba seštevati ali upoštevati pri
izračunavanju omejitev izpostavljenosti iz naslova naložb
pokojninskega sklada iz 273. člena tega zakona.
(11) Agencija za trg vrednostnih papirjev s podrobnejšimi pravili
določi dodatne pogoje v zvezi z naložbami v enote oziroma delnice
drugih investicijskih skladov.
275. člen
(prepoved pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja)
(1) Upravljavec za račun pokojninskih skladov, ki jih upravlja,
skupno ne sme pridobiti deleža delnic z glasovalnimi pravicami, z
uresničevanjem katerih bi lahko pomembneje vplival na upravljanje
ali upravo izdajatelja. V ta delež se vštevajo tudi delnice z
glasovalnimi pravicami, ki jih upravljavec pridobi za račun drugega
premoženja, ki ga upravlja.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje določi merila
za opredelitev pomembnega vpliva iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima lahko posamezni
pokojninski sklad:
1. največ 10 % vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne
pravice;
2. največ 10 % vseh dolžniških vrednostnih papirjev posameznega
izdajatelja;
3. največ 10 % instrumentov denarnega trga posameznega
izdajatelja;
4. največ 25 % enot posameznega odprtega investicijskega
sklada.
(4) Omejitve iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno
prekoračiti le v času pridobitve teh finančnih instrumentov, za
katere poteka postopek prve prodaje, če njihove vrednosti še ni
mogoče natančno izračunati.
(5) Prvi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za
prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki
jih izda ali za katere jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali
regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna
skupnost, tretja država s seznama, ki ga določi Agencija za trg
vrednostnih papirjev iz sedmega odstavka 272. člena tega zakona
oziroma mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država
članica.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavec za račun
pokojninskih skladov, ki jih upravlja, pri skrbniku, ki za te
pokojninske sklade opravlja skrbniške storitve, skupno ne sme
pridobiti kvalificiranega deleža, ki predstavlja posredno ali
neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v
pravni osebi na podlagi katerih imetnik pridobi:
– najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v
kapitalu te pravne osebe, ali
– delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki
je manjši od 10 %, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na
upravljanje te pravne osebe.
276. člen
(tehnike upravljanja sredstev)
(1) Za učinkovito upravljanje naložb pokojninskega sklada se lahko,
če pravila upravljanja pokojninskega sklada tako opredeljujejo,
uporabljajo tehnike upravljanja sredstev.
(2) Glede vrst in lastnosti ter drugih pravil, povezanih s
tehnikami upravljanja sredstev pokojninskega sklada, se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.
(3) Uporaba tehnik iz prvega odstavka tega člena in njihovih
posledice ne smejo biti v nasprotju z naložbenim ciljem in politiko
pokojninskega sklada, kot sta opredeljena v njegovih pravilih
upravljanja.
2.4. Splošne obveznosti pokojninskega sklada
277. člen
(prepovedani posli upravljavca pokojninskega sklada)
Upravljavec za svoj račun ali za račun drugega pokojninskega
sklada, ki ga upravlja, ne sme skleniti pravnega posla, katerega
predmet bi bile naložbe pokojninskega sklada, ki ga upravlja.
278. člen
(posli z osebami povezanimi z upravljavcem pokojninskega sklada
in posli s skrbnikom)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada ne sme, če ta zakon ne določa
drugače, skleniti pravnega posla, katerega predmet je ali bi postal
naložba pokojninskega sklada, ki ga upravlja:
1. z osebo, ki je povezana z upravljavcem pokojninskega sklada;
2. s skrbnikom, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške
storitve.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
– posle, sklenjene z Republiko Slovenijo, katerih predmet so
vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov
izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije;
– posle, katerih predmet so naložbe pokojninskega sklada, sklenjene
na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki
posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani
vnaprej;
– sprejem prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, katerih
predmet so delnice, katerih imetnik je pokojninski sklad;
– posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti
denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma
Banka Slovenije, ki jih upravljavec pokojninskega sklada za račun
pokojninskega sklada sklene z osebo iz prejšnjega odstavka, ki v
poslu nastopa v vlogi primarnega vpisnika oziroma vzdrževalca trga
s temi finančnimi instrumenti, ti posli pa se izvedejo pod
splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za
pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem
ter druge naložbene možnosti.
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena lahko
upravljavec pokojninskega sklada z osebo, ki je z njo povezana na
način, da upravljavec pokojninskega sklada in ta oseba sicer ne bi
bili povezani osebi, če ne bi bila z njima povezana Republika
Slovenija, sklepa:
– denarne depozite,
– posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti
denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje
zakon o trgu finančnih instrumentov, če je njihov izdajatelj ta
oseba,
če se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji
ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje
stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene
možnosti.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko
upravljavec pokojninskega sklada sklepa s skrbnikom denarne
depozite, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma
instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo
opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov, če je njihov
izdajatelj skrbnik, pod pogojem, da:
1. skrbnik pokojninskega sklada nima kvalificiranega deleža v
upravljavcu, ki upravlja ta pokojninski sklad;
2. skrbnik in upravljavec sprejmeta pravila, s katerimi opredelita
možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb
pokojninskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij
interesov;
3. se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji
ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje
stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene
možnosti.
(5) Upravljavec pokojninskega sklada ob sklenitvi pogodbe o
opravljanju skrbniških storitev obvesti skrbnika o osebah, ki so
povezane z njim in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.
(6) V letnem poročilu pokojninskega sklada mora biti razkrit
odstotek sredstev pokojninskega sklada, vloženih skupaj v depozite
in finančne instrumente, katerih izdajatelj je skrbnik tega
pokojninskega sklada ali oseba, povezana z upravljavcem tega
pokojninskega sklada.
(7) O naložbah oziroma poslih iz tega člena skrbnik pokojninskega
sklada poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je
pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali
krovni pokojninski sklad, ali Agenciji za zavarovalni nadzor v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot
skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla.
(8) Posli iz tega člena so predmet rednega letnega revizijskega
pregleda poslovanja pokojninskega sklada. Revizor v svojem poročilu
napiše mnenji o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in o tem, ali
sta skrbnik investicijskega sklada in upravljavec pri takšni
naložbi ravnala v najboljšem interesu članov.
279. člen
(zadolževanje)
(1) Upravljavec in skrbnik za račun pokojninskega sklada, za
katerega vršita storitve upravljanja ali skrbništva premoženja, ne
smeta najemati kreditov ali se zadolževati.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pokojninski sklad za
potrebe uravnavanja likvidnosti lahko zadolži do 10 % vrednosti
sredstev, pod pogojem, da gre za začasno ali kratkoročno zadolžitev
z dospelostjo do šest mesecev.
(3) Zadolžitev pokojninskih skladov je ob izpolnitvi pogojev iz
prejšnjega odstavka dopustna pod pogojem, da tako določajo pravila
upravljanja pokojninskega sklada in če so pogoji zadolževanja v
skladu z običajnimi tržnimi pogoji.
280. člen
(poroštva in dana posojila)
(1) Upravljavec in skrbnik za račun pokojninskega sklada ne sme
izdajati poroštev ali drugih oblik jamstev tretjim osebam ter
odobriti posojil.
(2) Pravni posli, ki so v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka
o poroštvih in jamstvih, so nični.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pa lahko
pokojninski sklad pridobi prenosljive vrednostne papirje,
instrumente denarnega trga in druge finančne instrumente, ki jih ta
zakon opredeljuje kot dovoljeno naložbo, ki še niso v celoti
plačani.
281. člen
(nekrite prodaje vrednostnih papirjev)
(1) Niti upravljavec niti skrbnik za račun pokojninskega sklada ne
smeta skleniti pogodbe o prodaji in prodati prenosljivih
vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga ali drugih
finančnih instrumentov, če pokojninski sklad ob sklenitvi pogodbe
ali prodajnega posla ni imetnik finančnih instrumentov, ki so
predmet prodaje in nima zadostnega kritja na računu vrednostnih
papirjev ali finančnih instrumentov, ki so predmet prodaje.
(2) Ravnanje v nasprotju s prepovedjo iz prejšnjega odstavka ne
vpliva na veljavnost pravnega posla.
282. člen
(zastava in posojanje premoženja)
(1) Premoženja pokojninskega sklada ni dovoljeno zastaviti niti ga
kako drugače obremeniti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme upravljavec za račun
pokojninskega sklada, ki ga upravlja, zastaviti njegovo premoženje
v zavarovanje obveznosti vračila kredita iz 279. člena tega zakona,
pri čemer vrednost zastavljenega premoženja, po kateri je to
premoženje izkazano v računovodskih izkazih pokojninskega sklada,
ne sme presegati omejitev iz drugega odstavka 279. člena tega
zakona.
(3) Glede pogojev in kriterijev, pod katerimi lahko upravljavec za
račun posameznega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, posoja iz
premoženja teh pokojninskih skladov vrednostne papirje ali finančne
instrumente nasprotni pogodbeni stranki, veljajo določbe zakona, ki
ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(4) Pravni posli, ki so v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom
tega člena, so nični.
283. člen
(izterjava terjatev)
Pokojninski sklad ima lahko sredstva v obliki terjatev, ki
nastajajo pri normalnem poslovanju pokojninskih skladov, pri čemer
upravljavec zagotovi, da se te terjatve izterjujejo v običajnih
rokih, ki veljajo za sočasno izpolnitev obveznosti.
2.5. Upravljanje tveganj in izjava o naložbeni politiki
284. člen
(upravljanje tveganj pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, zagotovi
učinkovito upravljanje tveganj, ki mu omogoča sprotno ugotavljanje
in merjenje vseh vrst tveganj, ki izvirajo iz sprejetih pozicij in
njihov prispevek k celotni tveganosti pokojninskega sklada.
(2) V zvezi z upravljanjem tveganj iz prejšnjega odstavka
upravljavec za vsak pokojninski sklad izdela in neprekinjeno izvaja
načrt upravljanja tveganj pokojninskega sklada.
(3) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti
izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva
pokojninskega sklada, in oseb, do katerih je pokojninski sklad
izpostavljen, upravljavec ne sme izključno ali samodejno opirati na
bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni
nadzor ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti
dejavnosti pokojninskega sklada pri upravljanju tveganj
pokojninskega sklada proučita, ali upravljavec spoštuje določbe
prejšnjega odstavka, in po potrebi upravljavca opozorita, naj
zmanjša izključnost ali samodejnost uporabe bonitetnih ocen.
(5) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev najmanj
enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v
katere je nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih, ki
izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in
metodah, ki jih uporablja za merjenje teh tveganj.
(6) Upravljavec kritnega sklada ali skupine kritnih skladov
Agenciji za zavarovalni nadzor najmanj enkrat letno poroča o vrstah
izvedenih finančnih instrumentov, v katere je nalagal sredstva
pokojninskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter
omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih uporablja za merjenje
teh tveganj.
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev v zvezi z upravljanjem
tveganj pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
– podrobnejšo vsebino načrta upravljanja tveganj pokojninskega
sklada iz drugega odstavka tega člena;
– način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj
pokojninskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar
je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali
kot krovni pokojninski sklad;
– podrobnejši način in roke poročanja informacij iz tretjega
odstavka, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni
pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad
(8) Agencija za zavarovalni nadzor v zvezi z upravljanjem tveganj
pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
1. način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj
pokojninskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar
je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih
skladov;
2. podrobnejši način in roke poročanja informacij iz šestega
odstavka tega člena, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot
kritni sklad ali skupina kritnih skladov.
285. člen
(izjava o naložbeni politiki)
(1) Upravljavec sprejme izjavo o naložbeni politiki, ki je lahko
ali samostojen dokument ali enovit sestavni del načrta upravljanja
tveganj iz 284. člena tega zakona. V slednjem primeru načrt
upravljanja tveganj vsebuje jasno označbo, da je izjava o naložbeni
politiki njegov sestavni del.
(2) Izjava o naložbeni politiki iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke o metodah za ugotavljanje in merjenje naložbenih
tveganj;
– opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj;
– strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje
obveznosti pokojninskega sklada;
– opis upoštevanja ali neupoštevanja okoljskih in socialnih
dejavnikov ter dejavnikov upravljanja družb pri naložbeni
politiki.
(3) Upravljavec članu pokojninskega načrta na njegovo zahtevo
izroči brezplačen izvod izjave o naložbeni politiki.
(4) Izjava o naložbeni politiki mora biti skladna z določbami
pravil upravljanja pokojninskega sklada, ki se nanašajo na
naložbeno politiko pokojninskega sklada.
(5) Upravljavec predloži besedilo izjave o naložbeni politiki
hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje pokojninskega
sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev, če je pokojninski
sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni
pokojninski sklad. Če je pokojninski sklad oblikovan kot kritni
sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja
naložbena politika življenjskega cikla, upravljavec besedilo izjave
o naložbeni politiki predloži Agenciji za zavarovalni nadzor.
(6) Upravljavec najmanj vsaka tri leta preveri vsebino izjave o
naložbeni politiki pokojninskega sklada, in jo po potrebi spremeni.
Upravljavec izjavo o naložbeni politiki nemudoma prilagodi tudi
vsem pomembnim spremembam naložbene politike, opredeljene v
pravilih upravljanja pokojninskega sklada.
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev za pokojninske sklade,
oblikovane kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni
pokojninski sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni
politiki ter način in roke poročanja Agenciji za trg vrednostnih
papirjev o spremembah izjave o naložbeni politiki.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninske sklade,
oblikovane kot kritni sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o
naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za
zavarovalni nadzor o spremembah izjave o naložbeni politiki.
2.6. Poslovne knjige in poslovna poročila pokojninskega sklada
ter revidiranje
286. člen
(poslovne knjige in poslovna poročila pokojninskega
sklada)
(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, vodi
poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti
knjigovodske postavke in sestavlja poročila v skladu z mednarodnimi
računovodskimi standardi, določenimi z Uredbo Evropskega parlamenta
in Sveta 1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih
računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1)
ter v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov,
izdanih na njegovi podlagi.
(2) Upravljavec organizira poslovanje in tekoče vodi poslovne
knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne ali
poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali
pokojninski sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in
določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
287. člen
(letno poročilo pokojninskega sklada)
(1) Letno poročilo pokojninskega sklada sestavljajo:
– bilanca stanja;
– izkaz poslovnega izida;
– izkaz denarnih tokov;
– izkaz gibanja vrednosti enote premoženja in števila enot
premoženja v obtoku za pokojninske sklade oziroma pripisa dobička
za kritne sklade in skupine kritnih skladov;
– izkaz premoženja;
– priloga s pojasnili k računovodskim izkazom;
– poslovno poročilo.
(2) Za letno poročilo pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo
splošna pravila o letnem poročilu velike gospodarske družbe.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada sestavlja letno poročilo
pokojninskega sklada za obdobje, ki je enako koledarskemu letu.
288. člen
(letno poročilo krovnega pokojninskega sklada ali skupine
kritnih skladov)
Letno poročilo krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih
skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika
življenjskega cikla, vsebuje zbirno bilanco stanja in izkaz
poslovnega izida krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih
skladov ter letno poročilo iz 287. člena tega zakona za vsak
podsklad krovnega sklada posebej ali za vsak sklad skupine kritnih
skladov posebej.
289. člen
(revidiranje letnega poročila)
(1) Letno poročilo pokojninskega sklada pregleda revizor na način
in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje, razen,
če ni v tem zakonu drugače določeno.
(2) Revizor pregleduje in poroča zlasti o:
– računovodskih izkazih pokojninskega sklada;
– pravilnosti in popolnosti razkritij v prilogi k računovodskim
izkazom pokojninskega sklada;
– spoštovanju pravil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih
predpisov o upravljanju pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je
pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali
krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor, v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot
skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, lahko od revizorja zahteva dodatna
pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
(4) Če revizijski pregled ni opravljen ali revizijsko poročilo ni
izdelano v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena ali v
skladu z določbami predpisa iz drugega odstavka 287. člena tega
zakona, Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je
pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali
krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot
skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, zavrne poročilo in zahteva, da
revizijski pregled opravi drug revizor na stroške upravljavca.
290. člen
(predložitev revidiranega letnega poročila)
Upravljavec Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je
pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali
krovni pokojninski sklad ali Agenciji za zavarovalni nadzor v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot
skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, predloži revidirano letno poročilo
pokojninskega sklada, ki ga upravlja, za preteklo poslovno leto
najkasneje do 30. junija tekočega leta.
291. člen
(povzetek letnega poročila)
(1) Upravljavec pripravi in javno objavi povzetek revidiranega
letnega poročila pokojninskega sklada, v katerem na jasen in
razumljiv način povzame poslovanje in rezultate poslovanja
pokojninskega sklada.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo
vsebino povzetka letnega poročila vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino
povzetka letnega poročila kritnega sklada ali skupine kritnih
skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika
življenjskega cikla, iz prvega odstavka tega člena.
292. člen
(predpis o poslovnih knjigah, letnih poročilih pokojninskih
skladov in revidiranju)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše:
– sheme računovodskih izkazov vzajemnih pokojninskih skladov;
– podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk vzajemnega
pokojninskega sklada in analitični kontni načrt;
– podrobnejšo vsebino letnega poročila vzajemnega pokojninskega
sklada in krovnega pokojninskega sklada;
– vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom vzajemnega
pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
– sheme računovodskih izkazov kritnih skladov;
– podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk kritnih
skladov in analitični kontni načrt;
– podrobnejšo vsebino letnega poročila kritnega sklada in skupine
kritnih skladov;
– vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom kritnega
sklada in skupine kritnih skladov.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev na podlagi predhodnega
mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejšo
vsebino in najmanjši obseg revizijskega pregleda letnega poročila
vzajemnega in krovnega pokojninskega sklada in vsebino
revizorjevega poročila.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino in
najmanjši obseg revizijskega pregleda letnega poročila kritnega
sklada in skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja
naložbena politika življenjskega cikla ter vsebino revizorjevega
poročila.
3. Odbor pokojninskega sklada
293. člen
(odbor pokojninskega sklada)
(1) Vsak pokojninski sklad in skupina kritnih skladov, na podlagi
katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, v katerem
se izvaja kolektivno dodatno zavarovanje ima odbor pokojninskega
sklada (v nadaljnjem besedilu: odbor).
(2) Odbor je strokovni organ, ki ga sestavlja pet članov od tega
trije predstavniki članov in dva predstavnika delodajalcev, ki
financirajo pokojninski načrt. Člani odbora delujejo neodvisno in z
upravljavcem pokojninskega sklada niso povezani na način, ki bi
lahko vodil v konflikt interesov.
(3) Način konstituiranja odbora določi upravljavec pokojninskega
sklada. Upravljavec pokojninskega sklada je dolžan zagotavljati vse
materialne in tehnične pogoje, potrebne za delovanje odbora.
(4) Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika
predsednika. Mandat predsednika ter namestnika predsednika traja 24
mesecev, pri čemer se na funkciji predsednika in namestnika
predsednika izmenjujejo predstavniki članov in delodajalcev. Mandat
članov odbora je 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
(5) Odbor odloča z navadno večino. Odbor uredi način dela in
odločanja s poslovnikom.
(6) Odbor se skliče vsaj enkrat letno.
294. člen
(pristojnosti odbora)
(1) Odbor iz prejšnjega člena spremlja poslovanje pokojninskega
sklada ter nadzoruje delo upravljavca. V ta namen ima naslednje
pristojnosti:
– daje mnenje k letnemu poročilu pokojninskega sklada;
– daje mnenje k spremembam pravil upravljanja pokojninskega sklada,
razen v primeru obveznih uskladitev z zakonodajnimi
spremembami;
– daje mnenje k spremembam izjave o naložbeni politiki v delu, ki
se nanaša na strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in
trajanje obveznosti pokojninskega sklada;
– predlaga spremembe stroškov in provizije upravljavca
pokojninskega sklada;
– preverja uspešnost poslovanja glede na doseženo donosnost in
glede na doseženo donosnost v primerjavi z drugimi izvajalci;
– daje mnenje k poročilom upravljavca pokojninskega sklada o
tveganjih, katerim je pokojninski sklad izpostavljen;
– obravnava način in pravilnost obveščanja delodajalcev in članov
pokojninskega sklada;
– obravnava poročilo o pritožbah v zvezi z delovanjem pokojninskega
sklada;
– druge pristojnosti, določene v splošnem aktu upravljavca
pokojninskega sklada.
(2) V primeru ugotovitve nepravilnosti pri poslovanju pokojninskega
sklada odbor od upravljavca zahteva odpravo nepravilnosti v
primernem roku in zahteva poročilo o odpravi ugotovljenih
nepravilnosti.
(3) Če upravljavec ne odpravi nepravilnosti pri poslovanju v
postavljenem roku ali v postavljenem roku ne ukrepa ustrezno ali ne
pripravi poročila o odpravi ugotovljenih nepravilnosti, odbor o
ugotovljenih nepravilnostih ali o neustreznem ukrepanju obvesti
nadzorni organ upravljavca ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev
v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni
pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad in Agencijo za
zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan
kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi
katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.
4. Vzajemni pokojninski skladi in krovni pokojninski
skladi
4.1. Splošno
295. člen
(vzajemni pokojninski sklad)
(1) Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki je ločeno od
premoženja upravljavca pokojninskega sklada in ki je financirano s
sredstvi, zbranimi z vplačili dodatnega zavarovanja in ustvarjeno z
upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno pridobitvi pravic na
podlagi dodatnega zavarovanja iz II. poglavja dvanajstega dela tega
zakona.
(2) Vzajemni pokojninski sklad ni pravna oseba.
(3) Premoženje vzajemnega pokojninskega sklada je razdeljeno na
enake enote premoženja.
(4) Vzajemni pokojninski sklad je v lasti članov vzajemnega
pokojninskega sklada, ki so na podlagi vplačil iz naslova dodatnega
zavarovanja lastniki sorazmernega dela premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada.
(5) Vzajemni pokojninski sklad se oblikuje in upravlja izključno v
korist članov vzajemnega pokojninskega sklada.
296. člen
(krovni pokojninski sklad)
(1) Krovni pokojninski sklad je vzajemni pokojninski sklad,
sestavljen iz treh podskladov, ki so oblikovani kot ločeno
premoženje.
(2) Premoženje vsakega posameznega podsklada je razdeljeno na enake
enote premoženja.
(3) Podskladi krovnega sklada se med seboj razlikujejo po naložbeni
politiki in ciljni skupini vplačnikov, kateri so prvenstveno
namenjeni.
(4) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za podsklade krovnega
pokojninskega sklada uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za
vzajemni pokojninski sklad in podzakonski predpisi, ki veljajo za
vzajemni pokojninski sklad.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Agencija za trg
vrednostnih papirjev v predpisih, izdanih na podlagi tega zakona,
ki veljajo za vzajemne pokojninske sklade, določi posebnosti, ki
veljajo le za krovne pokojninske sklade ali za njihove
podsklade.
297. člen
(upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih
pokojninskih skladov)
Vzajemni pokojninski sklad in krovni pokojninski sklad lahko
upravlja:
– pokojninska družba iz 328. člena tega zakona;
– zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v
zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki
ureja zavarovalništvo;
– banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja
pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.
4.2. Oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada
298. člen
(oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada)
Upravljavec oblikuje vzajemni pokojninski sklad ali krovni
pokojninski sklad tako, da sprejme pravila upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali pravila upravljanja krovnega pokojninskega
sklada, in s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških
storitev.
299. člen
(dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali
krovnega pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada pridobi dovoljenje Agencije za trg
vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnega pokojninskega
sklada.
(2) Upravljavec pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja
podskladov krovnega sklada pridobi dovoljenje Agencije za trg
vrednostnih papirjev za upravljanje krovnega pokojninskega sklada
in dovoljenje za upravljanje vsakega posameznega podsklada.
(3) Krovni pokojninski sklad ob oblikovanju vsebuje tri
podsklade.
300. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada je treba priložiti:
– višino, način in roke financiranja prispevkov dodatnega
zavarovanja;
– prilogo k pravilom upravljanja iz 306. člena tega zakona;
– načrt upravljanja tveganj iz 284. člena tega zakona;
– izjavo o naložbeni politiki iz 285. člena tega zakona;
– dopolnitev poslovnega načrta upravljavca, iz katere bo razviden
vpliv načrtovanih poslov upravljanja vzajemnega pokojninskega
sklada na organizacijsko zgradbo in kadrovsko strukturo
upravljavca;
– opis ukrepov za razmejevanje konflikta interesov med
upravljavcem, skrbnikom in delodajalci, ki financirajo pokojninski
načrt;
– druge listine s katerimi upravljavec dokazuje, da izpolnjuje
pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje predpiše
dokumentacijo, ki jo upravljavec priloži zahtevi iz prejšnjega
odstavka.
301. člen
(odločanje o dovoljenju za upravljanje vzajemnega pokojninskega
sklada)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za
upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, če ugotovi, da
upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo
dovoljenja.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, če:
– upravljavec ni pridobil dovoljenja Agencije za trg vrednostnih
papirjev za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz
prvega odstavka 263. člena tega zakona;
– upravljavec ni pridobil soglasja Agencije za trg vrednostnih
papirjev k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada iz
304. člena tega zakona;
– upravljavec ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje
vzajemnega pokojninskega sklada, določenih s tem zakonom.
4.3. Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada in
krovnega pokojninskega sklada
302. člen
(pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada urejajo
vsebino pravnih razmerij med upravljavcem in članom vzajemnega
pokojninskega sklada.
(2) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada
vsebujejo:
– ime vzajemnega pokojninskega sklada;
– naložbene cilje in naložbeno politiko vzajemnega pokojninskega
sklada, vključno z omejitvami naložb vzajemnega pokojninskega
sklada;
– višino vstopnih in izstopnih stroškov, do katerih je upravičen
upravljavec in način njihovega izračuna ter plačila;
– višino provizije za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada,
do katere je upravičen upravljavec, in način izračuna ter obračuna
te provizije;
– vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada upravičen upravljavec in vrste
drugih stroškov, ki neposredno bremenijo vzajemni pokojninski
sklad;
– višino provizije, do katere je upravičen skrbnik, in način
obračuna te provizije;
– vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada upravičen skrbnik;
– mesto, način in roke obveščanja članov o finančnem in pravnem
položaju vzajemnega pokojninskega sklada, o njegovem poslovanju in
o zamenjavi skrbnika premoženja vzajemnega pokojninskega
sklada;
– pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na
drugega skrbnika;
– pogoje in način prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega
sklada na drugega upravljavca;
– obdobje obračunavanja čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote
premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
– postopek vplačila ter način preračuna vplačil v enote premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada;
– postopek izplačila in način izračuna odkupne vrednosti;
– razloge za likvidacijo in opis postopka likvidacije vzajemnega
pokojninskega sklada;
– opredelitev okoliščin in postopka spremembe pravil upravljanja in
s tem povezanih pravic članov vzajemnega pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo
vsebino pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada.
303. člen
(pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada)
(1) Pravila krovnega pokojninskega sklada poleg splošnih določb, ki
jih vsebujejo pravila vzajemnega pokojninskega sklada, jasno
določajo, da gre za krovni pokojninski sklad s tremi podskladi.
(2) Za posamezne podsklade se ne sprejemajo ločena pravila, ampak
so posebnosti, ki se nanašajo na posamezni podsklad določene v
pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
(3) V pravilih krovnega pokojninskega sklada so določbe pravil, ki
veljajo za vse podsklade krovnega pokojninskega sklada jasno ločene
od določb, ki veljajo le za posamezni podsklad.
(4) Pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada določajo
pogoje, postopek in roke izstopa in izplačila iz posameznega
podsklada in hkratnega pristopa in vplačila v drugi podsklad istega
krovnega pokojninskega sklada brez izplačila odkupne vrednosti
premoženja (v nadaljnjem besedilu: prenos sredstev med
podskladi).
(5) S pravili upravljanja krovnega pokojninskega sklada upravljavec
določi, kateri posredni stroški bremenijo posamezni podsklad in
kateri vse podsklade ter način delitve skupnih stroškov med
podsklade, pri tem pa upošteva, da:
– posamezni podsklad bremenijo vsi tisti stroški, ki so povezani
izključno z njegovim poslovanjem;
– se skupni stroški lahko delijo na enake dele ali pa v razmerju
povprečne letne čiste vrednosti sredstev podskladov.
(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo
vsebino pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
304. člen
(soglasje k pravilom upravljanja)
(1) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega
pokojninskega sklada začnejo veljati, ko upravljavec pridobi
soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev k tem pravilom.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada je treba
priložiti besedilo pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega
sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda soglasje k pravilom
upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada, če je njihova vsebina v skladu z določbami
tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
305. člen
(sprememba pravil upravljanja)
(1) Upravljavec je za spremembo pravil upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada dolžan
pridobiti soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja
vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada
je treba priložiti:
– besedilo pravil upravljanja, iz katerega bodo razvidne spremembe
in dopolnitve besedila;
– prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja;
– mnenje odbora iz 293. člena tega zakona k spremembi pravil
upravljanja;
– v primeru spremembe naložbene politike tudi obrazložitev učinkov
spremenjene naložbene politike za obstoječe člane vzajemnega
pokojninskega sklada ali podsklada krovnega pokojninskega
sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda soglasje k spremembi
pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada, če je vsebina spremembe teh pravil v skladu z
določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(4) Če pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali
krovnega pokojninskega sklada ne določajo daljšega roka za
uveljavitev sprememb, začnejo spremembe teh pravil veljati z
iztekom enega meseca od dneva prejema soglasja Agencije za trg
vrednostnih papirjev k spremembi pravil upravljanja.
306. člen
(priloga k pravilom upravljanja)
Upravljavec pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja k
pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada priloži prilogo, ki vsebuje:
– podatke o upravljavcu vzajemnega pokojninskega sklada ali
krovnega pokojninskega sklada;
– podatke o skrbniku, ki za vzajemni pokojninski sklad ali krovni
pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve;
– firmo in sedež podjetja, ki opravlja revizijo računovodskih
izkazov vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega
sklada;
– podatke o drugih osebah, ki po pooblastilu upravljavca opravljajo
posamezne storitve upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali
krovnega pokojninskega sklada.
307. člen
(sprememba priloge k pravilom upravljanja)
(1) Upravljavec v primeru nastanka dogodka ali okoliščin, ki
zahtevajo spremembo priloge k pravilom upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada to nemudoma
spremeni tako, da odraža dejansko stanje.
(2) Za spremembo ali dopolnitev priloge k pravilom upravljanja
vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada
soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ni potrebno.
(3) Upravljavec najkasneje v petnajstih dneh po spremembi priloge k
pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada Agencijo za trg vrednostnih papirjev obvesti o
njeni spremembi.
4.4. Čista vrednost sredstev, vrednost enote premoženja in
vplačila ter izplačila
308. člen
(čista vrednost sredstev in vrednost enote premoženja)
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada obračunski dan
izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v tem členu.
(2) Čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se
izračuna tako, da se od vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega
sklada odštejejo obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada.
(3) Vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je
enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada,
deljeni s številom enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada
v obtoku.
(4) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev in
vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je
obdobje med dvema zaporednima obračunskima dnevoma.
(5) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše:
– način izračuna čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega
sklada;
– način izračuna povprečne letne čiste vrednosti sredstev;
– način izračuna vrednosti enote premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada;
– način izračuna odkupne vrednosti premoženja;
– pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti vzajemnega
pokojninskega sklada;
– pravila za ravnanje v primeru napake pri izračunu čiste vrednosti
sredstev vzajemnega pokojninskega sklada.
309. člen
(vplačilo v vzajemni pokojninski sklad)
(1) Vplačila v vzajemni pokojninski sklad, opravljena v določenem
obračunskem obdobju, se preračunajo v število enot premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada po vrednosti enote premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada na obračunski dan.
(2) Enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada evidentira
upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada na osebnih računih
članov.
310. člen
(izplačilo odkupne vrednosti)
(1) Član vzajemnega pokojninskega sklada lahko od upravljavca
vzajemnega pokojninskega sklada v primerih, določenih s tem
zakonom, pisno zahteva, da mu izplača odkupno vrednost premoženja
vpisanega na njegovem osebnem računu.
(2) Odkupna vrednost premoženja, vpisanega na osebnem računu člana,
se izračuna glede na vrednost enot premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada, ki velja po stanju na obračunski dan obdobja
iz 308. člena tega zakona, ko je bila podana popolna zahteva za
izplačilo, zmanjšana za izstopne stroške.
(3) Upravljavec odkupno vrednost izplača najkasneje v 30 dneh po
koncu obračunskega obdobja iz prejšnjega odstavka, razen če pravila
upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada določajo krajši rok za
izplačilo.
(4) Članu z dnem izplačila odkupne vrednosti enot premoženja
preneha lastninska pravica na sorazmernem delu premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada.
4.5. Naložbene politike dodatnega zavarovanja
311. člen
(naložbena politika življenjskega cikla člana)
(1) Upravljavec, ki upravlja krovni pokojninski sklad v okviru treh
podskladov, izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla
člana.
(2) Podskladi krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka
se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki je upoštevajoč
namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona, ustrezno
prilagojena ciljni starostni skupini članov, katerim je posamezni
podsklad namenjen.
(3) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada v pravilih
upravljanja krovnega pokojninskega sklada za vsakega izmed
podskladov iz prvega odstavka tega člena določi ciljno starostno
skupino, kateri je podsklad namenjen, in najnižji dovoljeni delež
sredstev podsklada, naložen v nizko tvegane finančne
instrumente.
(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz
prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana,
prispela na poseben denarni račun krovnega pokojninskega sklada,
razporeja na posebni denarni račun podsklada iz prvega odstavka
tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član
uvršča. Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem
računu člana v podsklad istega krovnega sklada, namenjen ustrezni
višji starostni skupini članov, najkasneje v roku treh let od
prvega naslednjega obračunskega dne po dnevu, ko član dopolni mejno
starost starostne skupine podsklada. Upravljavec sredstva prenese v
enkratnem znesku in brez stroškov za člana pri čemer pri odločitvi
za prenos zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana.
Upravljavec vsa nova vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko
član dopolni mejno starost starostne skupine podsklada, razporeja
na denarni račun podsklada, ki je namenjen ustrezni višji starostni
skupini članov, v katero se član po novem uvršča.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima član posameznega podsklada iz
prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat letno izbere drug
podsklad krovnega pokojninskega sklada, pri čemer pa ta podsklad ne
sme biti namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne
skupine, kateri član pripada.
312. člen
(naložbena politika zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti
na čisto vplačilo)
(1) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada v okviru podsklada iz
prvega odstavka prejšnjega člena, ki je namenjen najstarejši
starostni skupini članov, izvaja naložbeno politiko zagotavljanja
minimalne zajamčene donosnosti iz drugega odstavka 217. člena tega
zakona na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja.
(2) Upravljavec v okviru samostojnega vzajemnega pokojninskega
sklada izvaja naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene
donosnosti iz drugega odstavka 217. člena tega zakona na vplačano
čisto vplačilo dodatnega zavarovanja.
313. člen
(zajamčena vrednost sredstev in rezervacije za nedoseganje
zajamčene vrednosti sredstev)
(1) Upravljavec, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto
vplačilo dodatnega zavarovanja na vsak obračunski dan izračuna
vrednost sredstev člana in zajamčeno vrednost sredstev člana na
način, določen v drugem odstavku tega člena.
(2) Vrednost sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada je
enaka zmnožku vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja
na osebnem računu člana vzajemnega pokojninskega sklada, po stanju
na obračunski dan.
(3) Zajamčena vrednost sredstev člana je enaka vsoti njegovih
čistih vplačil, povečanih za zajamčeno donosnost iz drugega
odstavka prejšnjega člena, od obračunskega dneva posameznega
čistega vplačila do dneva, na katerega se izračunava zajamčena
vrednost sredstev člana.
(4) Če je vrednost sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada
na obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev,
upravljavec oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v
višini nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev pokojninskega
sklada (v nadaljnjem besedilu: rezervacije).
(5) Rezervacije so enake vsoti vseh primanjkljajev vrednosti
sredstev člana in zajamčene vrednosti sredstev člana na posamezni
obračunski dan.
(6) Vrednost rezervacij ne sme presegati 20 % kapitala
upravljavca.
(7) V primeru, ko vrednost rezervacij doseže 20 % kapitala
upravljavca, upravljavec najkasneje v 15 delovnih dneh od zadnjega
obračunskega dne na denarni račun pokojninskega sklada vplača
denarna sredstva v višini, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogoja iz
prejšnjega odstavka.
(8) V primeru izplačila odkupne vrednosti premoženja, katerega
odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev člana
vzajemnega pokojninskega sklada, upravljavec razliko med obema
izplača v breme oblikovanih rezervacij.
(9) Upravljavec pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno
donosnost na čisto vplačilo, mora v višini rezervacij za
nedoseganje zajamčene donosnosti vzpostaviti ločeno evidenco
sredstev, ki po vrsti naložb ustrezajo naložbeni politiki
vzajemnega pokojninskega sklada.
(10) Na premoženje rezervacij iz prejšnjega odstavka je dovoljena
izvršba samo za poplačilo terjatev člana pokojninskega sklada.
(11) O višini kapitala upravljavca, o višini rezervacij in
strukturi naložb iz naslova teh rezervacij mora upravljavec mesečno
poročati Agenciji za trg vrednostnih papirjev oziroma Agenciji za
zavarovalni nadzor. Agencija za trg vrednostnih papirjev za
pokojninski sklad, oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot
krovni pokojninski sklad in Agencija za zavarovalni nadzor za
pokojninski sklad, oblikovan kot kritni sklad, predpišeta
podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja upravljavca.
(12) Rezervacije so predmet pregleda pooblaščenega revizorja.
Revizor pregleda rezervacije po stanju na dan 31. decembra ter po
stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.
(13) Ne glede na določbe ZPISPID se določbe prvega do dvanajstega
odstavka tega člena uporabljajo tudi za upravljanje Prvega
pokojninskega sklada RS.
4.6. Prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali
krovnega pokojninskega sklada
314. člen
(prostovoljni prenos upravljanja)
(1) Upravljavec, ki upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni
pokojninski sklad (v nadaljnjem besedilu: prenosni upravljavec),
lahko s pogodbo o prenosu upravljanja prenese upravljanje tega
sklada na drugega upravljavca (v nadaljnjem besedilu: prevzemni
upravljavec), če:
– prevzemni upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, katerega
upravljanje je predmet prenosa, določene s tem zakonom;
– s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 % članov vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
(2) Predmet prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali
krovnega pokojninskega sklada so tudi rezervacije iz petega
odstavka prejšnjega člena. Ob prenosu se zagotovi pokritje teh
rezervacij.
(3) Pogodba o prenosu upravljanja obsega:
– določen opis vseh postopkov in dejanj, ki jih bosta upravljavca
opravila v zvezi s prenosom upravljanja,
– rok, v katerem bosta upravljavca opravila prenos upravljanja, ki
ne sme biti krajši od enega meseca, šteto od prejema dovoljenja
Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.
(4) Upravljavec o pogodbi o prenosu upravljanja pisno obvesti vse
člane vzajemnega pokojninskega sklada ali podskladov krovnega
pokojninskega sklada. Šteje se, da član soglaša s prenosom
upravljanja, če v roku 15 dni od prejema obvestila o prenosu, na
obrazcu, ki je obvezna priloga k obvestilu, ne obvesti upravljavca,
da prenosu nasprotuje. Na pravico do ugovora je član jasno in
razumljivo opozorjen v obvestilu o prenosu.
(5) Pred prenosom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali
krovnega pokojninskega sklada prevzemni upravljavec pridobi
dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem
upravljanja.
315. člen
(prenos upravljanja na zahtevo članov)
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada je dolžan prenesti upravljanje sklada na
drugega upravljavca, če to zahteva najmanj 70 % članov vzajemnega
pokojninskega sklada ali najmanj 70 % članov vseh podskladov
krovnega pokojninskega sklada.
(2) Za prenos upravljanja na zahtevo članov se smiselno uporabljajo
določbe prejšnjega člena tega zakona.
(3) Določbe tega člena ne veljajo za prvi pokojninski sklad iz
tretje alineje četrtega odstavka 214. člena tega zakona.
316. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja prevzemni
upravljavec predloži:
– listine, iz katerih je razvidno, da prevzemni upravljavec
izpolnjuje vse pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega
sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
– pogodbo o prenosu upravljanja;
– dokazilo o tem, da s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 %
članov vzajemnega pokojninskega sklada ali najmanj 70 % članov vseh
podskladov krovnega pokojninskega sklada;
– zahtevo za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo pogodbe o
opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad ali
krovni pokojninski sklad;
– potrdilo, da prevzemni upravljavec izpolnjuje kapitalske
zahteve.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za prevzem
upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada, če iz priloženih listin izhaja, da:
– prevzemni upravljavec izpolnjuje vse pogoje za upravljanje
sklada, katerega upravljanje je predmet prevzema, določene s tem
zakonom;
– so izpolnjeni vsi tehnični in drugi pogoji za prenos
upravljanja;
– so podani pogoji za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo
pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski
sklad ali krovni pokojninski sklad;
– v primeru, ko je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada
zavarovalnica ali pokojninska družba, Agencija za zavarovalni
nadzor s prenosom soglaša.
(3) O zahtevi za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo
pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski
sklad ali krovni pokojninski sklad odloči Agencija za trg
vrednostnih papirjev hkrati z odločitvijo o dovoljenju za prevzem
upravljanja.
(4) Dovoljenje za prevzem upravljanja ima za prevzemnega
upravljavca enake učinke in posledice kot dovoljenje za upravljanje
vzajemnega pokojninskega sklada iz 299. člena tega zakona.
317. člen
(obvestilo članom o prenosu upravljanja)
(1) Prevzemni in prenosni upravljavec v petnajstih dneh po prejemu
dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem
upravljanja delodajalce in člane pokojninskega sklada, katerega
upravljanje je predmet prenosa, obvestita o prenosu.
(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavca delodajalce in
člane poučita tudi o dnevu, s katerim nastopijo pravne posledice
prenosa upravljanja.
318. člen
(pravne posledice prenosa upravljanja)
(1) Z iztekom roka iz druge alineje drugega odstavka 314. člena
tega zakona nastopijo naslednje pravne posledice:
– vse pravice in obveznosti prenosnega upravljavca v zvezi z
upravljanjem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada preidejo na prevzemnega upravljavca;
– prenosnemu upravljavcu preneha dovoljenje za upravljanje sklada,
katerega upravljanje je predmet prenosa.
(2) Prevzemni in prenosni upravljavec do izteka roka iz druge
alineje drugega odstavka 314. člena tega zakona opravita vse
postopke in dejanja, potrebne za prenos upravljanja in Agenciji za
trg vrednostnih papirjev predložita poročilo o postopkih in
dejanjih, ki sta jih v zvezi s tem opravila.
319. člen
(prisilni prenos upravljanja)
(1) Prisilni prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali
krovnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca se opravi v
primeru, če:
– je s pravnomočno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev
upravljavcu odvzeto dovoljenje za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
– je bil nad upravljavcem začet stečajni postopek ali postopek
likvidacije;
– je število članov vzajemnega pokojninskega sklada ali članov vseh
podskladov krovnega pokojninskega sklada ob koncu prvega leta od
oblikovanja manjše od 1.000;
– se število članov vzajemnega pokojninskega sklada ali članov vseh
podskladov krovnega pokojninskega sklada zmanjša pod 1.000 in v
naslednjih šestih mesecih ne doseže tega števila;
– čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada ali vseh
podskladov krovnega pokojninskega sklada v roku šest mesecev od
dneva, ko je upravljavec prejel odločbo Agencije za trg vrednostnih
papirjev o dovoljenju za upravljanje vzajemnega pokojninskega
sklada, ne doseže 100.000 eurov;
– se čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada ali
vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada zniža pod 100.000
eurov in v nadaljnjih treh mesecih ne doseže ponovno 100.000
eurov.
(2) V zvezi s prisilnim prenosom upravljanja se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih
skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad, pri
čemer v primeru nastopa razloga iz prve in druge alineje prejšnjega
odstavka prisilni prenos upravljanja opravi skrbnik, ki za
pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve, v drugih primerih iz
prejšnjega odstavka, pa upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada.
4.7. Likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada
320. člen
(likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada se izvede samo v
primeru, ko prisilnega prenosa upravljanja ni mogoče izvesti.
(2) Postopek likvidacije začne tista oseba (skrbnik ali
upravljavec), ki je vodila neuspeli postopek prisilnega prenosa
upravljanja.
(3) Za postopek likvidacije pokojninskega sklada se smiselno
uporablja zakon, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in
družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.
4.8. Preoblikovanje vzajemnih pokojninskih skladov
321. člen
(preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada s prenosom
premoženja)
(1) Vzajemni pokojninski sklada se preoblikuje s prenosom celotnega
premoženja na drug že obstoječ vzajemni pokojninski sklad.
(2) Za postopek preoblikovanja vzajemnih pokojninskih skladov iz
prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki
veljajo za združitev vzajemnih skladov.
322. člen
(preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad
krovnega pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada lahko preoblikuje
vzajemni pokojninski sklad v podsklad krovnega pokojninskega sklada
tako, da sprejme sklep o preoblikovanju vzajemnega pokojninskega
sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada in pridobi
dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za preoblikovanje
vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega
sklada.
(2) V primeru preoblikovanja vzajemnega pokojninskega sklada,
oblikovanega na podlagi ZPIZ-1, v podsklad krovnega pokojninskega
sklada, vzajemni pokojninski sklad postane podsklad krovnega
pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano
čisto vplačilo iz drugega odstavka 312. člena tega zakona.
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega
pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada je
treba priložiti:
– sklep o preoblikovanju vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad
krovnega pokojninskega sklada;
– dopolnjena pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada;
– pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, za krovni pokojninski
sklad.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za
preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega
pokojninskega sklada, če ugotovi:
– da je vsebina pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada v
delu, ki se nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega
pokojninskega sklada, v skladu z določbami tega zakona in predpisi,
izdanimi na njegovi podlagi;
– da je vsebina pogodbe o opravljanju skrbniških storitev v delu,
ki se nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega pokojninskega
sklada, v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi.
(5) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za
preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega
pokojninskega sklada se šteje, da je izdala:
– dovoljenje za upravljanje podsklada, preoblikovanega iz
vzajemnega pokojninskega sklada;
– dovoljenje za pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za krovni
pokojninski sklad.
(6) Če upravljavec vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za
preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega
pokojninskega sklada in sočasno zahtevo za izdajo dovoljenja za
oblikovanje krovnega pokojninskega sklada, se postopek odločanja o
dovoljenju za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v
podsklad krovnega pokojninskega sklada združi s postopkom odločanja
o dovoljenju za upravljanje krovnega pokojninskega sklada.
(7) Upravljavec v osmih dneh po prejemu odločbe Agencije za trg
vrednostnih papirjev, s katero je bilo izdano dovoljenje za
preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega
pokojninskega sklada po določbah tega člena, to dejstvo javno
objavi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike
Slovenije in na svoji spletni strani.
(8) Pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada začnejo v
delu, ki se nanaša na podsklad, nastal s preoblikovanjem, veljati
30. dan po javni objavi iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da je z
uveljavitvijo pravil upravljanja vzajemni pokojninski sklad
preoblikovan v podsklad krovnega pokojninskega sklada, člani
vzajemnega pokojninskega sklada pa so postali člani podsklada, ki
je nastal iz vzajemnega pokojninskega sklada.
(9) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada obvesti vse člane
podsklada, ki je nastal iz vzajemnega pokojninskega sklada, katerih
starost še omogoča izbiro podskladov z agresivnejšo naložbeno
politiko, o tej možnosti, v roku 6 mesecev od zaključenega
preoblikovanja. Če član ne obvesti upravljavca o izbiri drugega
podsklada, se šteje, da ostane v podskladu z zajamčeno donosnotjo
na čisto vplačilo.
(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje predpiše
dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevi za pridobitev
dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v
podsklad krovnega pokojninskega sklada iz četrtega odstavka tega
člena in vsebino javne objave iz sedmega odstavka tega člena.
5. Kritni sklad
323. člen
(kritni sklad)
(1) Kritni sklad po tem zakonu je premoženje, namenjeno kritju
obveznosti zavarovalnice ali pokojninske družbe iz dodatnega
zavarovanja.
(2) Kritni sklad, ki je last zavarovalnice ali pokojninske družbe,
se oblikuje in upravlja izključno v korist članov dodatnega
zavarovanja, kritni sklad iz dodatnega zavarovanja pa je dovoljeno
uporabiti samo za izplačilo obveznosti iz tega zavarovanja.
(3) Za naložbe kritnega sklada iz dodatnega zavarovanja se
uporabljajo določbe tega zakona.
(4) Zavarovalnica ali pokojninska družba lahko za izvajanje
pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona oblikuje več kritnih
skladov, ki se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in
ciljni skupini vplačnikov, kateri so prvenstveno namenjeni.
(5) Vse določbe, ki se nanašajo na vzajemni pokojninski sklad iz 4.
podpoglavja VI. poglavja dvanajstega dela tega zakona smiselno
veljajo tudi za kritni sklad za dodatno zavarovanje, razen določb
295., 296. in 297. člena, prvega in drugega odstavka 299. člena,
300. člena, 301. člena, 311. člena, 312. člena in od 314. člena do
vključno 322. člena tega zakona.
(6) Ne glede na določbe 304. in 305. člena tega zakona, daje
soglasje k pravilom upravljanja in k spremembam pravil upravljanja,
ki jih sprejeme pokojninska družba ali zavarovalnica za kritni
sklad, na podlagi katerega se izvaja dodatno zavarovanje, Agencija
za zavarovalni nadzor.
(7) Zavarovalnica ali pokojninska družba k zahtevi za izdajo
soglasja k pravilom upravljanja priloži dokumentacijo iz 300. člena
tega zakona.
(8) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica dodatno
zavarovanje izvaja na podlagi enega kritnega sklada, izvaja
naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na
čisto vplačilo.
(9) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica izvaja
dodatno zavarovanje na podlagi skupine kritnih skladov, izvaja
naložbeno politiko življenjskega cikla.
324. člen
(naložbena politika življenjskega cikla člana)
(1) V primeru, da upravljavec pokojninskega sklada izvaja naložbeno
politiko življenjskega cikla člana, v ta namen oblikuje skupino
treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja.
(2) Kritni skladi iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo
po naložbeni politiki, ki upošteva namen dodatnega zavarovanja in
načela tega zakona.
(3) Če član izbere naložbeno politiko življenjskega cikla, bo
upravljavec pokojninskega sklada v skladu s pravili upravljanja in
glede na starost člana vplačana sredstva v dodatno zavarovanje
razporedil v sklad, ki je namenjen starostni skupini, v katero se
član uvršča.
(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz
prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana
razporeja na denarni račun kritnega sklada iz prvega odstavka tega
člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča.
Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem računu
člana v kritni sklad, namenjen ustrezni višji starostni skupini
članov, najkasneje v roku treh let od prvega naslednjega
obračunskega dne po dnevu, ko član dopolni mejno starost starostne
skupine kritnega sklada. Upravljavec sredstva prenese v enkratnem
znesku in brez stroškov za člana, pri čemer pri odločitvi za prenos
zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana. Upravljavec vsa
nova vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko član dopolni
mejno starost starostne skupine kritnega sklada, razporeja na
denarni račun kritnega sklada, ki je namenjen ustrezni višji
starostni skupini članov, v katero se član po novem uvršča.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima član posameznega kritnega
sklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat letno
izbere drugačno razporeditev sredstev, pri čemer pa ta ne sme biti
bolj tvegana od razporeditve v skladu s politiko življenjskega
cikla.
325. člen
(zagotavljanje minimalne zajamčene donosnosti na čisto
vplačilo)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada v samostojnem kritnem skladu
dodatnega zavarovanja zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz
drugega odstavka 217. člena tega zakona na čisto vplačilo dodatnega
zavarovanja v skladu z določbami tega zakona.
(2) V primeru, ko upravljavec na podlagi skupine kritnih skladov
izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla, zagotavlja najmanj
zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena tega zakona v
kritnem skladu, ki je namenjen najstarejši starostni skupini
članov.
6. Čezmejno upravljanje pokojninskih skladov in čezmejni
prenosi
326. člen
(izvajanje kolektivnega dodatnega zavarovanjav drugi državi
članici)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje
prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko dejavnost upravljanja
pokojninskih skladov izvaja tudi v drugi državi članici, pri čemer
za razmerje med delodajalcem, ki je oblikoval pokojninski načrt,
ter člani in uživalci dodatne pokojnine velja socialno in delovno
pravo, ki ureja poklicno pokojninsko zavarovanje v drugi državi
članici (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica).
(2) Upravljavec, ki namerava opravljati čezmejno dejavnost, o tem
obvesti ministra, pristojnega za delo.
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec navede naslednje
informacije:
– ime države članice, v kateri namerava opravljati čezmejno
dejavnost;
– ime in sedež glavne uprave podjetja ali drugega subjekta, ki v
državi članici gostiteljici plačuje oziroma bo plačeval prispevke
instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to,
ali to podjetje ali ta subjekt vključuje eno ali več pravnih ali
fizičnih oseb, ki delujejo kot delodajalci ali samozaposleni, ali
pa je sestavljeno iz kombinacije teh možnosti (v nadaljnjem
besedilu: delodajalec, ki je oblikoval pokojninski načrt);
– glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga bo izvajal za
delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt.
(4) Minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema
obvestila iz drugega odstavka tega člena pristojnemu nadzornemu
organu države članice gostiteljice posreduje prejete informacije in
o tem obvesti upravljavca.
(5) Minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema
obvestila iz drugega odstavka tega člena zavrne zahtevo za
posredovanje informacije pristojnemu nadzornemu organu države
članice, če obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije
upravljavca, njegovem finančnem položaju in dobrem imenu ter če
znanje ali izkušnje oseb, ki vodijo upravljavca, niso primerne za
načrtovano čezmejno dejavnost.
(6) Če minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema
obvestila iz drugega odstavka tega člena prejetih informacij ne
posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice
gostiteljice, upravljavcu izda odločbo o zavrnitvi zahteve za
posredovanje informacij, v kateri navede razloge, zaradi katerih je
zavrnil posredovanje informacij.
(7) Upravljavec, ki opravlja čezmejno dejavnost, potencialne člane,
člane in uživalce dodatne pokojnine iz države članice gostiteljice
obvešča v skladu s predpisi, ki veljajo v zadevni državi.
(8) Preden začne upravljavec opravljati čezmejno dejavnost,
minister, pristojen za delo, upravljavca seznani z zahtevami
veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih
načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri
upravljanju pokojninskega načrta, ki ga financira podjetje v državi
članici gostiteljice, ter z zahtevami države članice gostiteljice
glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev
dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša, ki
jih prejme od pristojnega organa države članice gostiteljice.
(9) Upravljavec lahko začne opravljati čezmejno dejavnost po
prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka ali po poteku šest
tedenskega roka, odkar je minister, pristojen za delo, prejel
obvestila iz prejšnjega odstavka, če minister, pristojen za delo, v
tem roku ne pošlje obvestila iz prejšnjega člena. Čezmejno
dejavnost mora upravljavec opravljati v skladu z zahtevami
veljavnega socialnega in delovnega prava države članice
gostiteljice na področju pokojninskih načrtov poklicnega
zavarovanja in z zahtevami države članice gostiteljice glede
dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev
dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(10) Minister, pristojen za delo, upravljavca seznani s prejetimi
informacijami pristojnega organa države članice gostiteljice o vseh
večjih spremembah v zvezi z zahtevami veljavnega socialnega in
delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega
zavarovanja države članice gostiteljice, ki bi lahko vplivale na
značilnosti pokojninskega načrta, če to zadeva opravljanje čezmejne
dejavnosti, in o večjih spremembah v zvezi z zahtevami države
članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih
članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta
čezmejna dejavnost nanaša, ki jih prejme od pristojnega organa
države članice gostiteljice.
(11) Če minister, pristojen za delo, prejme obvestilo pristojnega
organa države članice gostiteljice o nepravilnostih pri poslovanju
upravljavca pokojninskega sklada v drugi državi članici, o tem
obvesti pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona, ki
ukrepa v skladu z 2. podpoglavjem IX. poglavja tega zakona.
327. člen
(izvajanje pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja s
strani upravljavca pokojninskih skladov druge države
članice)
(1) Ne glede na 257. člen tega zakona lahko dejavnost upravljanja
pokojninskih skladov v Republiki Sloveniji izvaja tudi druga oseba
države članice, ki v okviru poklicne dejavnosti zagotavlja
pokojnine na podlagi pokojninskega načrta (v nadaljnjem besedilu:
upravljavec pokojninskih skladov države članice), ki je vpisana v
register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v
skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi
zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU.
(2) Minister, pristojen za delo, v šestih tednih od prejema
informacij z vsebino iz tretjega odstavka prejšnjega člena
pristojni organ države članice seznani z določbami tega zakona, ki
urejajo kolektivno dodatno zavarovanje, ter 250.a do 255. in 271.
do 276. členom tega zakona, ki jih je upravljavec pokojninskih
skladov iz druge države članice dolžan spoštovati pri opravljanju
čezmejne dejavnosti.
(3) Upravljavec pokojninskih skladov države članice lahko začne
opravljati dejavnost v Republiki Slovenije, ko ga pristojni organ
države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. Če ga
pristojni organ matične države članice s temi določbami ne seznani
v šestih tednih od prejema informacij z vsebino iz tretjega
odstavka prejšnjega člena, lahko upravljavec pokojninskih skladov
države članice začne opravljati dejavnosti po poteku tega roka.
(4) Minister, pristojen za delo, pristojni organ države članice
obvesti o vseh večjih spremembah veljavnega socialnega in delovnega
prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja
Republike Slovenije, ki bi lahko vplivale na značilnosti
pokojninskega načrta, če to zadeva opravljanje čezmejne dejavnosti,
in o večjih spremembah glede dolžnosti obveščanja potencialnih
članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta
čezmejna dejavnost nanaša.
(5) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti upravljavca pokojninskega
sklada iz druge države članice na ozemlju Republike Slovenije glede
skladnosti njegovih dejavnosti z zahtevami iz drugega odstavka tega
člena opravljajo pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega
zakona. Ob odkritju nepravilnosti pri poslovanju upravljavca
pokojninskega sklada iz druge države na območju Republike
Slovenije, pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona o
tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične države članice.
(6) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave
kršitev ali ne sprejme zadostnih ukrepov za njihovo odpravo, lahko
pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona po predhodnem
obvestilu pristojnemu organu matične države članice sprejme
ustrezne ukrepe za odpravo kršitev.
327.a člen
(čezmejni prenos v Republiko Slovenijo)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje
prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s pogodbo delno ali v
celoti prevzame obveznosti pokojninskega sklada kolektivnega
zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti
in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike
drugega upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v
register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v
skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi
zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem besedilu:
prenosni upravljavec).
(2) Upravljavec pokojninskega sklada za prenos iz prejšnjega
odstavka vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos v
pokojninski sklad.
(3) Pred vložitvijo zahteve iz prejšnjega odstavka mora upravljavec
pridobiti soglasje za prenos najmanj 70 % članov prenosnega
pokojninskega sklada, ki morajo biti o pogojih prenosa predhodno
pravočasno obveščeni.
(4) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega
člena upravljavec pokojninskega sklada predloži:
1. pisni dogovor med prenosnim upravljavcem in upravljavcem
pokojninskega sklada, v katerem so določeni pogoji prenosa in popis
premoženja pokojninskega sklada, ki bo predmet čezmejnega
prenosa;
2. opis glavnih značilnosti pokojninskega načrta, ki se
prenaša;
Uradni list Republike Slovenije Št. 75 / 12. 12. 2019 / Stran
9669
3. opis obveznosti ali zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki naj bi
se prenesle, ter drugih obveznosti in pravic, pripadajočih sredstev
ali njihovih denarnih ustreznikov;
4. podatke o nazivih in lokaciji glavnih uprav oziroma sedežev
prenosnega in prevzemnega upravljavca ter podatke o državi članici,
v katerih sta upravljavca registrirana ali pooblaščena;
5. podatke o nazivih in lokaciji glavne uprave oziroma sedežu
delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt;
6. dokazilo o soglasju iz tretjega odstavka tega člena;
7. imena držav članic, katerih socialno in delovno pravo, ki velja
za področje pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, se
uporablja za zadevni pokojninski načrt, če je to relevantno.
(5) Stroški prenosa ne smejo bremeniti preostalih članov in
uživalcev dodatne pokojnine prenosnega pokojninskega sklada ali
prvotnih članov in uživalcev dodatne pokojnine prevzemnega
pokojninskega sklada.
(6) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona prevzemnega
upravljavca glede zahteve za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos
premoženja v pokojninski sklad iz drugega odstavka tega člena izda
odločbo v treh mesecih po prejemu popolne zahteve za izdajo
dovoljenja in o tem obvesti upravljavca pokojninskega sklada.
(7) Po prejemu zahteve za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega
odstavka tega člena pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega
zakona takoj, ko je to mogoče, zaprosi za soglasje pristojni organ
države članice prenosnega upravljavca.
(8) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda
dovoljenja za čezmejni prenos premoženja iz drugega odstavka tega
člena, če:
– je upravljavec pokojninskega sklada predložil vse potrebne
informacije iz četrtega odstavka tega člena;
– so upravna struktura in finančni položaj upravljavca
pokojninskega sklada ter ugled ali poklicne kvalifikacije ali
izkušnje vodstvenega osebja upravljavca pokojninskega sklada
združljivi s predlaganim prenosom;
– so dolgoročni interesi članov in uživalcev dodatne pokojnine
prevzemnega pokojninskega sklada in preneseni del premoženja med
prenosom in po njem ustrezno zaščiteni;
– so zavarovalno-tehnične rezervacije prevzemnega upravljavca na
dan prenosa v celoti krite, kadar gre pri prenosu za čezmejno
dejavnost, ter
– so sredstva za prenos zadostna in primerna za kritje obveznosti,
zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki
naj bi se prenesle, v skladu s tem zakonom.
(9) Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos iz
drugega odstavka tega člena se uporablja zakon, ki ureja splošni
upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Zoper
odločitev pristojnega nadzornega organa iz 351. člena tega zakona
je zagotovljeno sodno varstvo pred Upravnim sodiščem Republike
Slovenije.
(10) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v dveh
tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka tega člena obvesti
pristojni organ države članice prenosnega upravljavca o svoji
odločitvi.
(11) Kadar se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost,
mora pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v sedmih
tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka tega člena upravljavca
pokojninskega sklada obvestiti o zahtevah veljavnega socialnega in
delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega
zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega
načrta, ter o zahtevah države članice gostiteljice glede dolžnosti
obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne
pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(12) Po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za prenos iz šestega
odstavka tega člena ali če pristojni nadzorni organ iz 351. člena
tega zakona v štirih mesecih in treh tednih od prejema zahteve iz
četrtega odstavka tega člena o zahtevi ne odloči, lahko prevzemni
upravljavec začne upravljati pokojninski sklad.
(13) V primeru nestrinjanja s postopkom ali odločitvijo pristojnega
organa matične države članice prenosnega ali prevzemnega
upravljavca, vključno z odločitvijo o odobritvi ali zavrnitvi
zahteve za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos, lahko Evropski
organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (European Insurance and
Occupational Pensions Authority, v nadaljnjem besedilu: EIOPA) na
zahtevo pristojnega organa ali na svojo pobudo opravi nezavezujočo
mediacijo.
(14) Kadar se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost,
se uporabljajo osmi, deveti in deseti odstavek 326. člena tega
zakona.
327.b člen
(čezmejni prenos iz Republike Slovenije)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje
prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s pogodbo delno ali v
celoti prenese obveznosti iz pokojninskega sklada kolektivnega
zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti
in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike
na drugega upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v
register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v
skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi
zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem besedilu:
prevzemni upravljavec države članice).
(2) Po prejemu vloge za soglasje pristojnega organa prevzemnega
upravljavca države članice pristojni nadzorni organ iz 351. člena
tega zakona izda soglasje za čezmejni prenos, če so:
– v primeru delnega prenosa obveznosti pokojninskega sklada,
zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic ter
pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov dolgoročni
interesi članov in uživalcev dodatne pokojnine preostalega dela
pokojninskega sklada ustrezno zaščiteni;
– pravice posameznih članov in uživalcev dodatne pokojnine po
prenosu vsaj enake;
– sredstva pokojninskega sklada, ki naj bi se prenesel, zadostna in
primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in
drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu s tem
zakonom.
(3) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda
soglasje iz prejšnjega odstavka v osmih tednih po prejemu popolne
vloge.
(4) Če se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, mora
pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v štirih tednih
po prejemu obvestila, da je pristojni organ prevzemnega upravljavca
države članice izdal dovoljenje za čezmejni prenos, ta pristojni
organ seznaniti z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega
prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki
jih je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter z
zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja
potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na
katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
7. Pokojninska družba
328. člen
(pojem)
Pokojninska družba je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji,
ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja
po tem zakonu.
329. člen
(pravno organizacijska oblika in uporaba določb)
(1) Pokojninska družba je finančna družba, organizirana kot
delniška družba.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za poslovanje
pokojninske družbe uporablja zakon, ki ureja zavarovalništvo, in
predpisi, izdani na njegovi podlagi glede kvalificiranega deleža in
udeležbe, nadrejene in podrejene družbe, obvladovanja in razmerij
povezanosti, statusnih določb zavarovalnice, razen določb, ki se
nanašajo na vzajemno delniško družbo, upravljanja tveganj,
varovanja zaupnih podatkov in nadzora nad zavarovalnicami.
330. člen
(dejavnost pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba ne sme opravljati nobene druge dejavnosti
razen dejavnosti po tem zakonu.
(2) Za dejavnost pokojninske družbe po tem zakonu se šteje
opravljanje:
– poslov upravljanja pokojninskega sklada iz prvega odstavka 258.
člena tega zakona;
– storitev izplačevanja pokojninske rente v skladu z določbami 348.
in 349. člena tega zakona.
331. člen
(osnovni kapital in delnice pokojninske družbe)
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala je enak višini, določeni v
sedmem odstavku 331.f člena tega zakona.
(2) Delnice pokojninske družbe se lahko vplačajo samo v denarju in
so le imenske.
(3) Delnice pokojninske družbe so v celoti vplačane pred vpisom
ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni
register.
331.a člen
(obvladovanje tveganj)
(1) Pokojninska družba zagotovi, da ima vedno dovolj ustreznega
kapitala, glede na obseg in vrste dodatnih pokojninskih zavarovanj,
ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri
opravljanju teh poslov (kapitalska ustreznost).
(2) Pokojninska družba posluje tako, da:
– tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju dejavnosti
dodatnih pokojninskih zavarovanj, nikoli ne presežejo omejitev,
določenih v tem poglavju, in v predpisih izdanih na njegovi
podlagi,
– je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle
obveznosti (likvidnost) in
– da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti
(solventnost).
(3) Pokojninska družba organizira svoje poslovanje in tekoče vodi
poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne
ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali
posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.
331.b člen
(kapital pokojninske družbe)
Kapital pokojninske družbe se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja
določb o obvladovanju tveganj izračuna na način, določen v
naslednjih členih tega poglavja.
331.c člen
(temeljni kapital pokojninske družbe)
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala pokojninske družbe se
upoštevajo naslednje postavke:
– vplačani osnovni kapital pokojninske družbe, razen na podlagi
kumulativnih prednostnih delnic vplačanega osnovnega kapitala;
– kapitalske rezerve, razen kapitalskih rezerv, povezanih s
kumulativnimi prednostnimi delnicami;
– rezerve iz dobička;
– preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let;
– presežek iz prevrednotenja v zvezi s sredstvi, ki niso
financirana iz zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo
naslednje postavke:
– lastne delnice in lastni poslovni deleži;
– neopredmetena dolgoročna sredstva;
– prenesena čista izguba iz prejšnjih let in izguba tekočega
leta.
(3) Temeljni kapital je vedno najmanj enak znesku, določenemu v
sedmem odstavku 331.f člena tega zakona.
331.č člen
(dodatni kapital)
(1) Pri izračunu dodatnega kapitala pokojninske družbe se
upoštevajo naslednje postavke:
– vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih
delnic;
– kapitalske rezerve, povezane s kumulativnimi prednostnimi
delnicami;
– podrejeni dolžniški instrumenti;
– druge postavke.
(2) Postavke iz prejšnjega odstavka se pri izračunu dodatnega
kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 331.e
člena tega zakona glede na nižjega izmed zneskov kapitala
pokojninske družbe iz prejšnjega člena ali zneskov minimalnega
kapitala pokojninske družbe iz 331.f člena tega zakona. Med druge
postavke iz četrte alineje prejšnjega odstavka se na podlagi
zahteve pokojninske družbe, podprte z ustreznimi dokazili, in z
dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor šteje:
– vrednost matematične rezervacije, ki v izračunu ne upošteva ali
delno upošteva strošek pridobivanja dodatnih pokojninskih
zavarovanj iz premijskega izračuna, zmanjšana za matematično
rezervacijo, ki v izračunu upošteva strošek pridobivanja dodatnih
pokojninskih zavarovanj iz premijskega izračuna. Stroški
pridobivanja zavarovanj v izračunu matematične rezervacije ne smejo
presegati 3,5 % od zavarovalne vsote. V izračunu razlik
matematičnih rezervacij se negativne vrednosti postavijo na
nič;
– skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če
takšne skrite rezerve nimajo narave izjeme;
– polovica nevplačanega vpoklicanega kapitala pokojninske
družbe.
(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi
finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja
oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po
poplačilu drugih upnikov izdajatelja ali ki so glede dospelosti in
drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi
tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena pokojninska
družba.
331.d člen
(izračun kapitala)
(1) Pri izračunu kapitala pokojninske družbe se seštevek temeljnega
in dodatnega kapitala zmanjša za:
– udeležbo v drugih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih
holdingih, pokojninskih družbah, bankah, borzno-posredniških
družbah, družbah za upravljanje in drugih finančnih institucijah,
če skladno s predpisi izračunavajo kapitalsko ustreznost, v katerih
je pokojninska družba udeležena skladno z drugim odstavkom 329.
člena tega zakona;
– naložbe v podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v
osebe iz prejšnje točke, ki se pri ugotavljanju kapitalske
ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala in
v katerih je pokojninska družba udeležena skladno z drugim
odstavkom 329. člena tega zakona;
– nelikvidna sredstva.
(2) Nelikvidna sredstva so naložbe pokojninske družbe v delnice
borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v
jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi, terjatve iz naslova
vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za
izpolnitev obveznosti več oseb, in druga sredstva, ki jih ni mogoče
unovčiti v času, ki je potreben zaradi pravočasne izpolnitve
zapadlih denarnih obveznosti.
331.e člen
(predpis o obvladovanju tveganj)
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejša pravila za
obvladovanje tveganj pokojninskih družb, s katerimi določi:
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu
kapitala in kapitalske ustreznosti,
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri
izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz
tretjega odstavka 331.č člena tega zakona in nelikvidnih sredstev
iz drugega odstavka prejšnjega člena,
4. podrobnejša pravila za izračun minimalnega kapitala iz 331.f
člena tega zakona,
5. podrobnejša pravila in minimalne standarde, lahko pa tudi
metodologijo, za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6. podrobnejše vrste in lastnosti premoženja kritnega sklada iz
tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona
ter podrobnejša pravila za razpršitev in omejitev teh naložb,
njihovo vrednotenje in njihovo usklajenost,
7. podrobnejši način izračuna količnikov likvidnosti in najmanjši
obseg likvidnosti.
331.f člen
(minimalni kapital pokojninske družbe)
(1) Zahtevani minimalni kapital pokojninske družbe je vedno najmanj
enak kapitalskim zahtevam, ki se izračunajo glede na prevzete
obveznosti, kot je določeno v tem členu.
(2) Kapitalske zahteve se izračunajo kot vsota naslednjih dveh
rezultatov:
– prvi rezultat se izračuna na naslednji način:
4 % matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega
poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami,
oblikovanimi za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje,
se pomnožijo z deležem, določenim v tretjem odstavku tega
člena;
– drugi rezultat se izračuna samo za obveznosti iz pogodb, pri
katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na način, določen v
četrtem odstavku tega člena.
(3) Matematične rezervacije se za izračun kapitalske zahteve za
pokojninske družbe izračunajo tako, da se znesek matematičnih
rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta,
vključno z matematičnimi rezervacijami, ki jih krije pozavarovanje,
pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno leto ustreza razmerju
med:
– skupnim zneskom matematičnih rezervacij na zadnji dan preteklega
poslovnega leta, zmanjšanim za matematične rezervacije za
obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji
dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi
rezervacijami, oblikovanimi za obveznosti iz pogodb, ki jih krije
pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,85.
(4) Tvegani kapital je razlika med zavarovalno vsoto za primer
smrti in oblikovano matematično rezervacijo. Izračuna se samo za
obveznosti iz pogodb, pri katerih tvegani kapital ni negativen, in
sicer na naslednji način:
1. znesek tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta,
vključno s tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije
pozavarovanje, se pomnoži z 0,003;
2. zmnožek iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnje
poslovno leto ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega
poslovnega leta, zmanjšanim za znesek tveganega kapitala za
obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta,
vključno s tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije
pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5.
3. ne glede na 1. točko tega odstavka se pri izračunu kapitalskih
zahtev za obveznosti iz pogodb za primer smrti znesek tveganega
kapitala pomnoži z 0,001, če je zavarovanje sklenjeno za največ tri
leta, oziroma z 0,0015, če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri
leta in največ pet let.
(5) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega odstavka tega člena se
kapitalske zahteve za obveznosti iz pogodb življenjskih zavarovanj
z naložbenim tveganjem iz zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki so
vezane na enote KNPVP skladov, in za posle upravljanja pokojninskih
skladov, kot to določa zakon, ki ureja zavarovalništvo, in sicer v
poglavju dejavnost zavarovalnice, izračunajo na naslednji
način:
– 4 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu
s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska
družba prevzema naložbeno tveganje;
– 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu
s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska
družba ne prevzema naložbenega tveganja, vendar so stroški
upravljanja določeni in nespremenljivi za obdobje daljše od petih
let;
– 25 % neto administrativnih stroškov preteklega poslovnega leta,
ki se nanašajo na izvajanje teh pogodb, če pokojninska družba ne
prevzema naložbenega tveganja in stroški upravljanja niso določeni
in nespremenljivi;
– 0,3 % tveganega kapitala v višini, določeni v skladu z drugim
rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba
krije nevarnost smrti.
(6) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega in petega odstavka tega
člena se za dodatna zavarovanja, kot jih določa zakon, ki ureja
zavarovalništvo, in sicer pri zavarovalni vrsti življenjska
zavarovanja, v izračunu minimalnega kapitala upoštevata premijski
in škodni količnik v skladu s 331.g členom tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena zahtevani minimalni
kapital pokojninske družbe ne sme biti nikoli nižji od zneska,
določenega za absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala
zavarovalnice v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
331.g člen
(kapitalske zahteve za dodatna zavarovanja pokojninske
družbe)
(1) Za dodatna zavarovanja iz šestega odstavka prejšnjega člena se
določijo kapitalske zahteve na podlagi premijskega oziroma škodnega
količnika za pretekla tri poslovna leta, in sicer tistega od obeh,
ki je višji.
(2) Kapitalske zahteve se z uporabo premijskega količnika
izračunajo na naslednji način:
1. vsota premij za dodatna zavarovanja, dosežena v zadnjem
poslovnem letu, do skupne višine 50.000.000 eurov se pomnoži z
0,18, vsota teh premij v višini, ki presega 50.000.000 eurov, pa se
pomnoži z 0,16;
2. vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki
za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih
zavarovanj v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije
pozavarovanje, in
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih
zavarovanj v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije
pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3. za vsoto premij za dodatna zavarovanja, doseženo v zadnjem
poslovnem letu, se upošteva znesek, ki je enak večjemu izmed
kosmatih obračunanih premij in kosmatih prihodkov od premij. Pred
določitvijo vsote iz prejšnjega stavka se upošteva 4. točka tega
odstavka;
4. od vsote premij iz prejšnje točke se odštejejo vsota premij za
dodatna zavarovanja, ki so bila odpovedana v poslovnem letu, in
celotni zneski morebitnih davkov ali prispevkov, vključenih v vsoto
premij iz prejšnje točke.
(3) Kapitalske zahteve se z uporabo škodnega količnika izračunajo
na naslednji način:
1. letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna
zavarovanja, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, do
skupne višine 35.000.000 eurov se pomnoži z 0,26, vsota teh
terjatev v višini, ki presega 35.000.000 eurov, pa z 0,23;
2. vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki
za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih
zavarovanj v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije
pozavarovanje, in
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih
zavarovanj v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije
pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3. letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna
zavarovanja se izračuna tako, da se znesek kosmatih obračunanih
škod iz dodatnih zavarovanj za pretekla tri poslovna leta, povečan
za znesek kosmatih škodnih rezervacij iz dodatnih zavarovanj na
koncu tega obdobja, zmanjšan za znesek
Stran 9672 / Št. 75 / 12. 12. 2019 Uradni list Republike
Slovenije
kosmatih škodnih rezervacij iz dodatnih zavarovanj na začetku tega
obdobja in za znesek uveljavljenih regresnih terjatev v tem
obdobju, deli s številom let v obdobju.
(4) Pri izračunu letnih vsot terjatev za izplačilo odškodnin iz
dodatnih zavarovanj iz 1. točke tretjega odstavka tega člena se
upoštevajo zadnja tri poslovna leta.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kapitalske zahteve za
prvo leto poslovanja pokojninske družbe izračunajo z uporabo
premijskega količnika.
(6) Pri izračunu skupnega zneska terjatev za izplačilo odškodnin iz
dodatnih zavarovanj iz drugega in tretjega odstavka tega člena se
poleg prijavljenih terjatev upoštevajo tudi ocenjene terjatve, za
katere se oblikujejo škodne rezervacije po 332.a členu tega
zakona.
(7) Če so kapitalske zahteve, izračunane na podlagi drugega do
četrtega odstavka tega člena, manjše od kapitalskih zahtev za
preteklo leto, se določijo na način, da se kapitalske zahteve za
preteklo leto pomnožijo z razmerjem med čistimi škodnimi
rezervacijami iz dodatnih zavarovanj na koncu tekočega leta in
čistimi škodnimi rezervacijami iz dodatnih zavarovanj na koncu
preteklega leta, vendar ne z več kot z 1.
332. člen
(zavarovalno-tehnične rezervacije)
(1) Pokojninska družba v zvezi z vsemi posli dodatnega
pokojninskega zavarovanja, ki jih opravlja, oblikuje ustrezne
zavarovalno-tehnične rezervacije, namenjene kritju prihodnjih
obveznosti in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz
poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja.
(2) Pokojninska družba oblikuje škodne, matematične in druge
zavarovalno-tehnične rezervacije.
332.a člen
(škodne rezervacije)
(1) Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti,
ki jih je pokojninska družba dolžna izplačati na podlagi pogodb,
pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega
obdobja, ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen,
vključno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremenijo
pokojninsko družbo.
(2) Škodne rezervacije poleg ocenjenih obveznosti za prijavljene
nastale, a še nerešene škode vključujejo tudi ocenjene obveznosti
za že nastale, a še neprijavljene škode.
332.b člen
(matematične rezervacije)
(1) Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje
vrednosti ocenjenih prihodnjih obveznosti pokojninske družbe na
podlagi sklenjenih dodatnih pokojninskih zavarovanj, zmanjšanih za
sedanjo ocenjeno vrednost prihodnjih premij, ki bodo vplačane na
podlagi teh zavarovanj.
(2) Matematične rezervacije se izračunavajo z uporabo ustreznega
aktuarskega vrednotenja, ki upošteva vse prihodnje obveznosti
pokojninske družbe, na podlagi posamezne zavarovalne pogodbe,
vključno z:
– zajamčenimi izplačili, do katerih je upravičen zavarovalec,
zavarovanec ali drug upravičenec;
– vsemi upravičenji, med katerimi lahko zavarovalec, zavarovanec
ali drug upravičenec izbira na podlagi zavarovalne pogodbe;
– stroški, vključno s provizijami.
(3) Pri izbiri metode aktuarskega vrednotenja pokojninska družba
ustrezno upošteva metode vrednotenja premoženja kritnega sklada, ki
jih uporablja.
(4) Pokojninska družba izračunava matematične rezervacije posamično
za vsako zavarovalno pogodbo. Uporaba ustreznih približkov oziroma
posplošitev je dovoljena samo, kadar je verjetno, da bo njihova
uporaba privedla do približno enakega rezultata kot posamični
izračun.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pokojninska družba
uporabi retrospektivno računsko metodo za izračun obveznosti, kadar
zaradi narave zavarovalne pogodbe prospektivne računske metode ni
mogoče uporabiti ali kadar je mogoče dokazati, da vrednost
izračunane obveznosti ni manjša od obveznosti, izračunane z uporabo
prospektivne računske metode.
(6) Matematične rezervacije, oblikovane v zvezi s pogodbo dodatnega
pokojninskega zavarovanja, ne smejo biti manjše od odkupne
vrednosti, kot jo določa ta zakon.
(7) Pokojninska družba v dodatku k letnemu poročilu opiše podlage
in metode, ki jih uporablja pri izračunu matematičnih
rezervacij.
332.c člen
(druge zavarovalno-tehnične rezervacije)
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije oblikuje pokojninska družba
glede na predvidene prihodnje obveznosti in tveganja, v zvezi s
katerimi ne oblikuje posameznih rezervacij iz 332.a ali 332.b člena
tega zakona.
332.č člen
(kritni sklad)
(1) Kritni sklad je premoženje, namenjeno kritju prihodnjih
obveznosti in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz
poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja
pokojninska družba in v zvezi s katerimi je pokojninska družba
dolžna oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije.
(2) Vrednost premoženja kritnega sklada pokojninske družbe je vedno
najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(3) Na premoženje kritnega sklada je dovoljena izvršba samo za
zavarovanje oziroma poplačilo terjatve zavarovalca, zavarovanca ali
drugega upravičenca iz zavarovalne pogodbe, v zvezi s katero je bil
oblikovan kritni sklad.
(4) Pokojninska družba premoženje kritnega sklada upravlja ločeno
od drugega premoženja.
(5) Pokojninska družba oblikuje poseben kritni sklad za vsako od
naslednjih vrst zavarovanj:
– za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna
vrednost izračunava na podlagi sorazmernega deleža zavarovanca v
donosu kritnega sklada oziroma na podlagi pripisa dobička,
– za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna
vrednost izračunava glede na vrednost enot premoženja kritnega
sklada, ki je razdeljeno na enote premoženja,
– za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino,
– za izplačevanje pokojninskih rent.
(6) Kadar pokojninska družba oblikuje več kritnih skladov, se
določbe tega zakona o kritnem skladu in poplačilu iz premoženja
kritnega sklada uporabljajo ločeno za vsakega od kritnih skladov te
družbe.
(7) Pokojninska družba ob koncu vsakega trimesečja za račun
kritnega sklada pridobi dodatno premoženje, če je to potrebno
zaradi uskladitve vrednosti premoženja kritnega sklada z višino
zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(8) Ne glede na drugi in sedmi odstavek tega člena je vrednost
premoženja kritnega sklada iz prve in druge alineje petega odstavka
tega člena, za katerega pokojninska družba zagotavlja zajamčeno
donosnost, skupaj s premoženjem, ki ga za kritje rezervacij za
nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev omenjenega kritnega sklada
pokojninska družba oblikuje v skladu s 313. členom tega zakona,
najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.
332.d člen
(ločitev premoženja kritnega sklada od premoženja pokojninske
družbe)
(1) Za kritne sklade iz šestega odstavka prejšnjega člena
pokojninska družba premoženje kritnega sklada loči od svojega
premoženja v skladu z 2.2 podpoglavjem VI. poglavja dvanajstega
dela tega zakona.
(2) Klirinško depotna družba oziroma skrbnik Agenciji za
zavarovalni nadzor na njeno zahtevo predloži podatke o stanju
vrednostnih papirjev, ki jih hrani za račun kritnih skladov, in ji
omogoči pregled teh stanj.
(3) Pokojninska družba v zvezi z naložbami kritnega sklada v bančne
denarne depozite sklene pogodbo z banko v svojem imenu in za račun
kritnega sklada. Iz pogodbe je jasno razvidno, da je sklenjena za
račun kritnega sklada.
(4) Pokojninska družba pri banki za vsak kritni sklad, ki ga
oblikuje, odpre transakcijski račun kritnega sklada, prek katerega
sprejema vplačila in opravlja izplačila iz naslova celotnega
poslovanja kritnega sklada in vodi denarna sredstva kritnega
sklada.
332.e člen
(upravljanje likvidnosti)
(1) Pokojninska družba gospodari z viri in naložbami tako, da je v
vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
(2) Pokojninska družba za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem
oblikuje in izvaja politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki
obsega:
– načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in
zadostnih denarnih pritokov zanje;
– redno spremljanje likvidnosti;
– sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo
vzrokov nelikvidnosti.
(3) Pokojninska družba tekoče izračunava količnike likvidnosti
sredstev.
332.f člen
(izračunavanje in ugotavljanje)
(1) Pokojninska družba za vsako trimesečje izračunava in
ugotavlja:
1. višino kapitala,
2. kapitalske zahteve,
3. kapitalsko ustreznost,
4. višino zavarovalno-tehničnih rezervacij,
5. vrednost in vrste naložb, ki niso financirane iz
zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6. vrednost kritnega sklada,
7. vrste, razpršenost, usklajenost in lokalizacijo naložb kritnih
skladov,
8. zavarovalno-statistične podatke.
(2) Kapitalske zahteve za posamezno trimesečje se izračunajo z
uporabo 331.f člena tega zakona, pri čemer se pri drugem, tretjem
in petem odstavku iz 331.f člena tega zakona upošteva stanje na
zadnji dan trimesečja, pri izračunu kapitalskih zahtev za dodatna
zavarovanja pa se upoštevajo podatki iz predhodnega poslovnega
leta.
332.g člen
(poročilo o merjenju tveganj)
(1) Pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča o
podatkih iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino
poročil iz prejšnjega odstavka ter roke in način poročanja.
332.h člen
(vrste dovoljenih naložb pokojninskih družb)
(1) Premoženje kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega
odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska
družba, so lahko samo naslednje vrste naložb:
1. vrednosti papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija,
Banka Slovenije, država članica oziroma država članica OECD oziroma
mednarodna finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od
teh oseb,
2. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi
se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki
Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
3. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi
se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je
njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji
oziroma državi članici oziroma državi članici OECD,
4. delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim
donosom, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi
članici OECD,
5. delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim
donosom, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v
Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD in
če so izdani kot vrednostni papir,
6. investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice
investicijskih družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v
vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe,
7. terjatve iz naslova posojil, zavarovanih z zastavno pravico na
nepremičnini, če je zastavna pravica vpisana v zemljiški oziroma
drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, in
če višina terjatve ni višja od 60 % vrednosti nepremičnine,
ugotovljene na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na
drug primeren način, če je na nepremičnini že vpisana ena ali več
zastavnih pravic, višina terjatve ne sme biti višja od 60 %
vrednosti nepremičnine, zmanjšane za vrednost že vpisane
zastavne(-ih) pravice (pravic),
8. terjatve iz naslova posojil bankam s sedežem v Republiki
Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD oziroma za
izplačilo katerih, vključno z obrestmi, jamči banka s sedežem v
Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici
OECD,
9. terjatve iz naslova posojil, ki so zavarovane z zastavno pravico
na vrednostnih papirjih iz 1., 2. oziroma 4. točke tega
odstavka,
10. terjatve iz naslova drugih posojil, ki so ustrezno
zavarovane,
11. predplačila na račun odkupne vrednosti zavarovanja na podlagi
zavarovalnih polic in posojila, zavarovana z odkupno vrednostjo
zavarovalne police,
12. nepremičnine in druge stvarne pravice na nepremičnini (na
primer stavbna pravica), če:
– so vpisane v zemljiški knjigi oziroma drugi javni knjigi v
Republiki Sloveniji oziroma državi članici,
– dajejo donos oziroma je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos
in
– je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca ustrezne
stroke oziroma na drug primeren način,
– so prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti,
13. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki s sedežem v
Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici
OECD,
14. gotovina v blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu,
15. terjatve iz naslova povračila davkov,
16. terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih
skladov,
17. opredmetena osnovna sredstva, razen zemljišč in zgradb, ki se
vrednotijo glede na amortizacijo po načelu preudarnosti, če:
– so v oziroma na nepremičnini ali so kako drugače povezane z
nepremičnino, ki je dopustna naložba kritnega premoženja,
– dajejo donos in
– so prosta vseh bremen,
18. terjatve do pozavarovateljev skupaj s pozavarovateljevimi
deleži zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Na vrednostnih papirjih, ki pomenijo dovoljene naložbe kritnega
sklada, ne sme biti vpisana zastavna pravica.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi tudi druge vrste
naložb, ki so glede na varnost, donosnost in tržnost primerne za
kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č
člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba in za te
naložbe določi tudi omejitve.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih
razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz
tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona,
dovoli, da premoženje kritnega sklada naloži v druge vrste naložb,
kot naložbe, dovoljene na podlagi prvega odstavka tega člena in
predpisa, izdanega na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost
dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz
katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni
nadzor. Pri tem Agencija za zavarovalni nadzor upošteva predvsem
boniteto vrednostnega papirja oziroma njegovega izdajatelja.
(5) Za banke po tem členu se štejejo banke in druge institucije, ki
imajo dovoljenje nadzornega organa Republike Slovenije oziroma
druge države za opravljanje bančnih storitev.
(6) Pojmi organiziran trg, večstranski sistem trgovanja (v
nadaljnjem besedilu: MTF) in organizirani sistem trgovanja (v
nadaljnjem besedilu: OTF) imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja
trg finančnih instrumentov.
332.i člen
(omejitve posameznih naložb)
(1) Vrednost posameznih vrst naložb kritnega sklada iz tretje in
četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga
upravlja pokojninska družba, ne sme presegati naslednjih odstotkov
od skupne višine matematičnih rezervacij:
1. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. do 5.
točke prvega odstavka prejšnjega člena in terjatve iz naslova
posojil iz 7. do 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo
skupno presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
2. ne glede na omejitve iz prejšnje točke lahko naložbe v
vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. točke prvega odstavka
prejšnjega člena dosegajo do 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
če ti vrednostni papirji izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so predmet posebnega javnega nadzora za zaščito pravic imetnikov
oziroma imetnic teh vrednostnih papirjev,
– izdale so jih banke ali druge kreditne institucije, kot so
opredeljene v zakonu, ki ureja finančne konglomerate, in ki imajo
sedež v Republiki Sloveniji ali v državi članici,
– denarna sredstva oziroma kupnina od njihove izdaje se nalaga le v
premoženje, ki v celotnem obdobju do njihove dospelosti omogoča
poravnavanje obveznosti, nastalih na njihovi podlagi, in ki je v
primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za
poplačilo glavnice in natečenih obresti,
3. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 3. točke
prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij, razen kadar ob novi izdaji
vrednostnih papirjev izdajatelj v prospektu določi, da bodo novi
vrednostni papirji po pridobitvi vseh dovoljenj uvrščeni na
organiziran trg vrednostnih papirjev. V tem primeru tovrstne
naložbe ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
vendar največ za šest mesecev od datuma nakupa,
4. naložbe v vrednostne papirje iz 3. in 5. točke prvega odstavka
prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij,
5. naložbe v vrednostne papirje iz 4. in 5. točke prvega odstavka
prejšnjega člena in naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih
skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka
prejšnjega člena, ki imajo po pravilih sklada več kot polovico
naložb v vrednostnih papirjih, ki ne dajejo zajamčenega donosa,
skupaj ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij,
6. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 5. točke
prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij,
7. naložbe v vrednostne papirje iz 5. točke prvega odstavka
prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij,
8. naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma
investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih
papirjih, ki dajejo zajamčen donos, skupaj ne smejo presegati 40 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij,
9. naložbe v terjatve iz naslova posojil posameznemu
posojilojemalcu iz 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne
smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse
terjatve iz naslova teh posojil ne smejo presegati 5 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij,
10. naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med
seboj tako blizu, da pomenijo eno naložbo, in naložbe v eno
opredmeteno osnovno sredstvo iz 17. točke prvega odstavka
prejšnjega člena ne smejo presegati 10 % višine
zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse naložbe v
nepremičnine in druge stvarne pravice iz 12. točke prvega odstavka
prejšnjega člena ter vse naložbe v opredmetena osnovna sredstva iz
17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 30 %
zavarovalno- tehničnih rezervacij,
11. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki iz 13. točke
prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 30 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij, pri čemer naložbe v depozite ali
potrdila o vlogah pri posamezni banki skupno ne smejo presegati 10
% zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek
naložbe pri posamezni hranilnici ali hranilno-kreditni službi
skupno ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
12. naložbe v obliki gotovine v blagajni in na vpoglednih računih
iz 14. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo
presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
13. naložbe v terjatve iz naslova povračila davkov iz 15. točke
prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 5 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij,
14. naložbe v terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih
skladov iz 16. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne
smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na
prejšnji stavek naložbe v terjatve do posameznega garancijskega,
solidarnostnega in škodnega sklada ne smejo presegati 2 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih
razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz
tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona,
tej dovoli, da v zvezi s posamezno vrsto naložb prekorači omejitve,
določene na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je
omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je
dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni nadzor.
(3) Skupna vrednost naložb kritnega sklada iz tretje in četrte
alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja
pokojninska družba, v naložbe iz 2. do 11. točke prvega odstavka
prejšnjega člena istega izdajatelja (dolžnika) in z njim povezanih
oseb, ne sme presegati 10 % matematičnih rezervacij. V omejitev 10
% se ne upoštevajo naložbe iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega
člena, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v 2. točki prvega odstavka
tega člena.
(4) Pokojninska družba lahko v zvezi z naložbami kritnega sklada iz
tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona,
uporablja terminske pogodbe, opcije in druge izvedene finančne
instrumente, če ti prispevajo k zmanjševanju tveganj ali olajšajo
učinkovito upravljanje zavarovalnega portfelja.
(5) Omejitve posameznih naložb iz tega člena veljajo ločeno za vsak
kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č
člena tega zakona.
332.j člen
(lokalizacija premoženja kritnega sklada pokojninske
družbe)
(1) Pokojninska družba nalaga sredstva kritnega sklada iz tretje in
četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona na celotnem
območju držav članic in na območju držav članic OECD.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor iz posebej utemeljenih razlogov
na zahtevo posamezne pokojninske družbe tej dovoli, da kot
premoženje kritnega sklada uporabi tudi naložbo, ki ne izpolnjuje
pogoja iz prejšnjega odstavka.
332.k člen
(usklajenost naložb pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte
alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, zaradi katerih je
izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih
mer, tečajev tujih valut oziroma drugih tržnih tveganj, ustrezno
uskladi z njenimi obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih
višina je odvisna od enakih sprememb.
(2) Pokojninska družba pri naložbah kritnega sklada iz tretje in
četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona ustrezno
upošteva dospelost obveznosti iz sklenjenih pogodb.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pokojninska družba naložbe
kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č
člena tega zakona uskladi z obveznostmi na podlagi sklenjenih
pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut,
najmanj do 80 %.
333. člen
(dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske
družbe)
(1) Dovoljenje za posle upravljanja pokojninskega sklada in
storitve izplačevanja pokojninskih rent za pokojninske družbe izda
nadzorni organ po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, na podlagi
pozitivnega mnenja ministra, pristojnega za delo.
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe o
dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov zakona, ki ureja
zavarovalništvo.
333.a člen
(trden in zanesljiv sistem upravljanja)
(1) Pokojninska družba vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv
sistem upravljanja, ki obsega najmanj:
1. pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi,
preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede
odgovornosti;
2. učinkovit sistem prenosa informacij;
3. obravnavo okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov
upravljanja, povezanimi z naložbenimi sredstvi pri naložbenih
odločitvah;
4. učinkovito in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja
pokojninske družbe integrirano funkcijo upravljanja tveganj,
funkcijo spremljanja skladnosti, funkcijo notranje revizije in
aktuarsko funkcijo;
5. strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja
tveganj;
6. ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so
skladni z njenimi sistemi, viri in postopki, med katere spada tudi
izdelava kriznega načrta.
(2) Pokojninska družba ima pisno opredeljena pravila sistema
upravljanja, ki določajo najmanj način upravljanja tveganj, sistem
notranjih kontrol, notranjo revizijo, aktuarsko funkcijo in
izločene posle, če pokojninska družba del poslovanja prenese na
drugo osebo. Pravila sistema upravljanja so pregledna in
razumljiva.
(3) Pravila sistema upravljanja so predmet rednega, najmanj letnega
pregleda. Pravila sistema upravljanja potrdi uprava pokojninske
družbe s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe.
(4) Sistem upravljanja je sorazmeren velikosti, naravi, obsegu in
zahtevnosti poslov pokojninske družbe.
333.b člen
(funkcija)
(1) V okviru sistema upravljanja funkcija pomeni sposobnost
pokojninske družbe za opravljanje praktičnih nalog.
(2) Sistem upravljanja pokojninske družbe vključuje funkcijo
upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti, funkcijo
notranje revizije in aktuarsko funkcijo.
333.c člen
(nosilci ključnih funkcij)
(1) Nosilci ključnih funkcij pokojninske družbe so osebe, ki so
odgovorne za ključne funkcije pokojninske družbe.
(2) Nosilec ključne funkcije je lahko le oseba, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:
1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za zanesljivo in preudarno opravljanje nalog ključne
funkcije;
2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja
in zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi
naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni
dolžnosti;
3. nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
4. ni oseba, ki v pokojninski družbi opravlja funkcijo člana uprave
ali prokurista;
5. ni oseba, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih
petih letih zavarovalnici ali pokojninski družbi pravnomočno
naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše
kršitve določb zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede upravljanja
tveganj ali glede nadzora, upravljanja tveganj in razkritij na
ravni skupine oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v
zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila
razrešitev imenovanega pooblaščenega aktuarja zaradi hujše kršitve
nalog pooblaščenega aktuarja, določenih v 604. členu Zakona o
zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19) oziroma za
katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih
pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem pooblastila za
ključno funkcijo zaradi hujše kršitve nalog nosilca ključne
funkcije, določenih v tem zakonu;
6. je oseba dobrega ugleda in integritete.
(3) Uprava s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe
pooblasti nosilce ključnih funkcij.
(4) O podelitvi pooblastila nosilcu ključne funkcije pokojninska
družba v osmih dneh od podelitve pooblastila obvesti Agencijo za
zavarovalni nadzor. V obvestilu poda tudi utemeljitve glede
primernosti novo pooblaščenega nosilca ključne funkcije.
(5) Če v zvezi z nosilcem ključne funkcije nastopijo okoliščine, da
nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje več pogojev iz drugega
odstavka tega člena, mu pokojninska družba odvzame pooblastilo za
ključno funkcijo.
(6) Pokojninska družba v osmih dneh od dneva odvzema pooblastila
nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog
nosilca ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor pisno
obvesti o razlogih, ki so privedli do odvzema pooblastila nosilcu
ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca
ključne funkcije.
(7) Nosilec ključne funkcije v osmih dneh od dneva, ko je po lastni
volji prenehal opravljati naloge ključne funkcije, obvesti Agencijo
za zavarovalni nadzor o razlogih za prenehanje opravljanja nalog
ključne funkcije.
(8) V primeru odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma
prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije pokojninska
družba pooblasti novega nosilca ključne funkcije v najkrajšem
možnem času, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva odvzema
pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma od dneva prenehanja
opravljanja nalog ključne funkcije.
(9) Za ugotavljanje in nadzor nad izpolnjevanjem pogojev nosilcev
ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in pokojninska
družba pridobita podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena od
nosilca ključne funkcije ali iz kazenske evidence.
(10) Za namen ugotavljanja in nadzora izpolnjevanja pogojev
nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in
pokojninska družba pridobita podatke iz 3. točke drugega odstavka
tega člena iz poslovnega registra oziroma druge evidence.
(11) Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije, Agencija za
zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita kot zadosten dokaz
glede 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena enakovredne
dokumente pristojnih organov držav, v katerih je tuji državljan
prebival v zadnjih desetih letih pred pooblastitvijo za nosilca
ključne funkcije.
(12) Kadar pristojni organ države članice ali tretje države, v
kateri ima ali je imel bivališče tuji državljan, ne zagotovi
podatkov iz prejšnjega odstavka, ima enakovredno veljavo izjava
tujega državljana, overjena pri notarju.
(13) Dokumenti iz enajstega in dvanajstega odstavka tega člena se
predložijo v treh mesecih od njihove izdaje.
333.č člen
(ključne funkcije)
(1) Pokojninska družba lahko organizira ključne funkcije tako, da
posamezna oseba ali organizacijska enota opravlja aktivnosti več
kot ene ključne funkcije, z izjemo funkcije notranje revizije, ki
mora biti ločena od drugih ključnih funkcij.
(2) Pokojninska družba pri opravljanju ključnih funkcij upošteva
velikost in notranjo sestavo pokojninske družbe ter velikost,
naravo, obseg in kompleksnost njene dejavnosti.
(3) Posamezna oseba ali organizacijska enota, ki opravlja
aktivnosti ključne funkcije, ne sme opravljati podobne ključne
funkcije pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval
pokojninski načrt, ki ga pokojninska družba izvaja, razen če gre za
delodajalca, ki skupaj s pokojninsko družbo spada v skupino
podjetij.
(4) Brez poseganja v privilegij zoper samoobtožbo nosilec ključne
funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti, če uprava ali
nadzorni svet pokojninske družbe ne sprejme ustreznih in
pravočasnih popravnih ukrepov, če je:
– oseba ali organizacijska enota pri opravljanju aktivnosti ključne
funkcije odkrila obstoj precejšnjega tveganja, da pokojninska
družba ne bo izpolnila pomembnih zakonskih zahtev, in je o tem
poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske družbe ter bi to
lahko pomembneje vplivalo na interese članov in uživalcev dodatne
pokojnine ali
– oseba pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije opazila
pomembno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki se uporabljajo za
pokojninsko družbo in njene dejavnosti, in je o tem poročala upravi
ali nadzornemu svetu pokojninske družbe.
(5) Osebe, ki so po tem, ko so v skladu s prejšnjim odstavkom
obvestile Agencijo za zavarovalni nadzor, deležne delodajalčevih
povračilnih ukrepov, imajo zagotovljeno pravno varstvo pred
pristojnim sodiščem.
(6) Sistem upravljanja tveganj pokojninske družbe zajema najmanj
naslednja področja:
1. sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih
rezervacij;
2. upravljanje sredstev in obveznosti;
3. naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente, listinjenje in
podobne obveze;
4. likvidnost;
5. upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih,
likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih
tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena;
6. pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj;
7. okoljska in socialna tveganja ter tveganja upravljanja v zvezi z
naložbenim portfeljem in njegovim upravljanjem.
(7) Kadar v skladu s pogoji pokojninskega načrta tveganja nosijo
člani in uživalci dodatne pokojnine, sistem obvladovanja tveganj ta
tveganja obravnava tudi z vidika članov in uživalcev dodatne
pokojnine.
(8) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti
izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva
pokojninskih skladov, oseb, do katerih je pokojninski sklad
izpostavljen, in sredstev pokojninske družbe pokojninska družba ne
sme izključno ali samodejno opirati na bonitetne ocene, ki jih
izdajo bonitetne agencije, temveč upošteva tudi druge ustrezne
informacije, če je to praktično izvedljivo.
(9) Naloge aktuarske funkcije pokojninske družbe so, da:
1. koordinira in nadzira izračun zavarovalno-tehničnih
rezervacij;
2. zagotavlja, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij
uporabljajo ustrezne metode in modeli ter predpostavke;
3. ocenjuje ustreznost, zadostnost in kakovost podatkov, potrebnih
za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
4. primerja predpostavke, na katerih temelji izračun
zavarovalno-tehničnih rezervacij z izkustvi;
5. obvešča organe vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti
in ustreznosti metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v
izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter o ustreznosti
izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;
6. poda mnenje o splošni politiki sklepanja zavarovanj, če ima
pokojninska družba tako ureditev;
7. sodeluje pri uvedbi in izvajanju sistema upravljanja tveganj,
zlasti pri izvedbi lastne ocene tveganj;
8. preverja ustreznosti ureditve zavarovanja, če ima pokojninska
družba tako ureditev.
(10) Za prenos katere koli dejavnosti pokojninske družbe, vključno
s ključnimi funkcijami in upravljanjem pokojninskih skladov, se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo,
glede izločenih poslov.
333.d člen
(mnenje nosilca aktuarske funkcije k letnemu poročilu)
(1) Pokojninska družba v 14 dneh po tem, ko je predložila letno
poročilo pokojninske družbe, Agenciji za zavarovalni nadzor
predloži tudi poročilo nosilca aktuarske funkcije z mnenjem nosilca
aktuarske funkcije o tem, ali je pokojninska družba izračunavala
premije in zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s
predpisi.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino
poročila nosilca aktuarske funkcije.
(3) Za mnenje nosilca aktuarske funkcije se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja revidiranje, o mnenju pooblaščenega
revizorja.
334. člen
(kadrovske zahteve)
(1) Pokojninska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje
dejavnosti pokojninske družbe iz drugega odstavka 330. člena tega
zakona, zaposluje delavce, ki imajo ustrezna strokovna znanja in
izkušnje s področja financ.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše najmanjše število
delavcev, ki jih zaposluje pokojninska družba v skladu s prejšnjim
odstavkom, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ter način preverjanja
teh pogojev.
335. člen
(uprava pokojninske družbe)
(1) Uprava pokojninske družbe ima najmanj dva člana, ki pokojninsko
družbo zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče izmed
članov uprave te pokojninske družbe ali prokurist ne sme biti
pooblaščen za samostojno zastopanje pokojninske družbe za celoten
obseg storitev dejavnosti pokojninske družbe.
(2) Za člana uprave pokojninske družbe je lahko imenovana le oseba,
ki na podlagi izpolnjevanja pogojev za člana uprave zavarovalne
družbe po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, pridobi dovoljenje
Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave
pokojninske družbe.
(3) Član uprave je v pokojninski družbi v delovnem razmerju s
polnim delovnim časom za nedoločen čas.
336. člen
(postopek izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana
uprave)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka prejšnjega
člena kandidat za člana uprave priloži dokaze o izpolnjevanju
pogojev iz prejšnjega člena.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje iz prejšnjega
odstavka, če na podlagi listin zaključi, da kandidat izpolnjuje
pogoje za člana uprave pokojninske družbe.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja, če:
– iz podatkov, ki jih ima na voljo izhaja, da bi bilo zaradi
dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, ali zaradi ravnanj,
ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje zavarovalne
delniške družbe v skladu s pravili upravljanja tveganj;
– na podlagi kandidatove predstavitve vodenja poslov pokojninske
družbe, ki jo Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi za
kandidata za člana uprave v postopku odločanja o izdaji dovoljenja
za člana uprave po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, presodi, da
kandidat ne bo zagotovil poslovanja pokojninske družbe v skladu s
pravili, določenimi v tem zakonu ali v predpisih, ki urejajo
zavarovalništvo ali v drugih predpisih, ki urejajo poslovanje
pokojninske družbe;
– ugotovi, da je oseba v zahtevi za izdajo dovoljenja ali tekom
predstavitve iz prejšnje alineje navajala netočne podatke.
(4) Oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana
uprave, mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi
pokojninski družbi ponovno pridobiti dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor za imenovanje za člana uprave.
337. člen
(nadzorni svet pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba ima nadzorni svet.
(2) Za sestavo nadzornega sveta ne veljajo določbe zakona, ki ureja
sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(3) Član nadzornega sveta je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za
člana nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe, določene z
zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
(4) Najmanj ena tretjina članov nadzornega sveta pokojninske družbe
se imenuje na predlog članov pokojninskih skladov, ki jih upravlja
pokojninska družba.
(5) Način imenovanja članov nadzornega sveta iz prejšnjega odstavka
se določi v statutu pokojninske družbe.
337.a člen
(politika prejemkov)
(1) Pokojninska družba vzpostavi in izvaja premišljeno politiko
prejemkov, in sicer na način, ki je sorazmeren z njeno velikostjo
in notranjo organizacijo ter z naravo, obsegom in kompleksnostjo
njenih dejavnosti.
(2) Politika prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanaša na stalne
in variabilne sestavine prejemkov in velja za kategorije zaposlenih
s posebno naravo dela.
(3) Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, katerih poklicne
dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganja pokojninske družbe,
in obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:
– upravo,
– nosilce ključnih funkcij,
– neposredne prevzemnike tveganj in
– druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi
pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov
uprave ali neposrednih prevzemnikov tveganj.
(4) Neposredni prevzemniki tveganj iz tretje alineje prejšnjega
odstavka so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani
skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na profil
tveganja pokojninske družbe.
(5) Politiko prejemkov pokojninske družbe sprejme uprava s
soglasjem nadzornega sveta, ki tudi najmanj enkrat letno preveri
njeno ustreznost.
(6) Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorna uprava
pokojninske družbe.
(7) Pokojninska družba najmanj enkrat letno izvede celovit in
neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami
prejemkov pokojninske družbe.
(8) Pokojninske družbe javnosti redno razkrivajo informacije o
politiki prejemkov.
337.b člen
(temeljna načela politik prejemkov)
Pokojninska družba pri vzpostavljanju in izvajanju politike
prejemkov upošteva naslednja načela:
1. politika prejemkov se določi, izvaja in vzdržuje v skladu z
dejavnostmi, profilom tveganj, cilji ter dolgoročnim interesom,
finančno stabilnostjo in uspešnostjo pokojninske družbe kot celote
ter podpira dobro, preudarno in učinkovito upravljanje pokojninske
družbe;
2. politika prejemkov je v skladu z dolgoročnimi koristmi članov
pokojninskih skladov, ki jih upravlja pokojninska družba in
uživalcev dodatne pokojnine;
3. politika prejemkov vključuje ukrepe, namenjene preprečevanju
nasprotja interesov;
4. politika prejemkov je skladna z dobrim in učinkovitim
obvladovanjem tveganj ter ne spodbuja prevzemanja tveganja, ki ni v
skladu s profili tveganja in pravili pokojninske družbe;
5. politika prejemkov se uporablja za pokojninske družbe in za
zunanje izvajalce dejavnosti pokojninske družbe;
6. pokojninska družba določi splošna načela politike prejemkov, jo
pregleda in posodobi vsaj vsaka tri leta in je odgovorna za njeno
izvajanje;
7. uvede se jasno, pregledno in učinkovito upravljanje, kar zadeva
prejemke in nadzor nad njimi.
338. člen
(preoblikovanje in prenehanje pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba se lahko preoblikuje v zavarovalno delniško
družbo, če izpolnjuje vse pogoje določene z zakonom, ki ureja
zavarovalništvo, in če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor.
(2) Za prenehanje pokojninske družbe se uporabljajo določbe o
likvidaciji in stečaju zavarovalne delniške družbe, določene z
zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
338.a člen
(lastna ocena tveganj)
(1) Del sistema upravljanja tveganj pokojninske družbe je izvedba
lastne ocene tveganj, ki je povezana s poslovno strategijo
pokojninske družbe. Pri izvedbi lastne ocene tveganj pokojninska
družba upošteva tveganja, ki jim je izpostavljena, velikost in
notranjo sestavo pokojninske družbe ter velikost, naravo, obseg in
kompleksnost njene dejavnosti.
(2) Oceno tveganj je treba izvesti redno najmanj enkrat letno ali
takoj po vsaki pomembni spremembi profila tveganj pokojninske
družbe. Če se pomembno spremenijo samo tveganja posameznega
pokojninskega sklada ali kritnega sklada, lahko pokojninska družba
omeji ponovljeno oceno tveganj le na pokojninski sklad ali kritni
sklad, v katerem je bila izvedena sprememba.
(3) Ocena tveganj vključuje:
1. opis, kako je lastna ocena tveganj vključena v upravljanje in
odločanje pokojninske družbe;
2. oceno učinkovitosti sistema obvladovanja tveganj;
3. oceno skupne potrebe pokojninske družbe po virih financiranja,
vključno z opisom načrta sanacije, kadar je to ustrezno;
4. oceno tveganj za člane in uživalce dodatne pokojnine v zvezi z
izplačevanjem njihovih pokojnin in uspešnostjo popravljalnih
ukrepov, ob upoštevanju, kadar je to ustrezno:
– mehanizmov indeksacije,
– mehanizmov za zmanjšanje upravičenj;
5. kvalitativno oceno mehanizmov za zaščito pokojnin, vključno z
jamstvi, sporazumi ali drugimi vrstami finančne podpore
delodajalcev, ki so za svoje zaposlene oblikovali pokojninski
načrt, zavarovanjem ali pozavarovanjem ali kritjem z varovalnim
pokojninskim načrtom, ki so v korist pokojninske družbe ali članov
in uživalcev dodatne pokojnine;
6. kvalitativno oceno operativnih tveganj;
7. kadar se pri naložbenih odločitvah upoštevajo okoljski in
socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja, oceno novih ali
nastajajočih tveganj, vključno s tveganji, povezanimi s podnebnimi
spremembami, rabo virov in okoljem, socialnimi tveganji in
tveganji, povezanimi z zmanjšanjem vrednosti sredstev zaradi
regulativne spremembe.
(4) Pokojninska družba vzpostavi metode za opredelitev in
ocenjevanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena
v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju ter ki bi lahko vplivala na
sposobnost pokojninske družbe, da izpolnjuje svoje obveznosti.
Navedene metode so sorazmerne z velikostjo, naravo, obsegom in
kompleksnostjo tveganj, neločljivo povezanih z dejavnostmi
pokojninske družbe. Pokojninska družba opiše uporabo teh metod v
lastni oceni tveganj.
(5) Pokojninska družba zagotovi, da je lastna ocena tveganj
ustrezno upoštevana pri izdelavi poslovnih načrtov in
strategij.
338.b člen
(poslovne knjige in letno poročilo pokojninske družbe)
(1) Za poslovne knjige in letno poročilo pokojninske družbe se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede
poslovnih knjig in letnega poročila. Agencija za zavarovalni nadzor
lahko za pokojninske družbe predpiše posebne zahteve na področju
poslovnih knjig, letnega poročila, v zvezi z revidiranjem letnih
poročil in podrobnejšo vsebino računovodskih izkazov.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja zavarovalništvo, lahko pokojninska
družba letno poročilo, revizorjevo poročilo o revidiranju letnega
poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, in
dodatno revizorjevo poročilo predloži Agenciji za zavarovalni
nadzor v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar
najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta.
VII. poglavje: PRENEHANJE DODATNEGA ZAVAROVANJA IN UVELJAVITEV
PRAVIC
339. člen
(razlogi in vrste prenehanja dodatnega zavarovanja)
(1) Dodatno zavarovanje preneha, ko član, vključen v to obliko
zavarovanja, uveljavi pravice iz 219. člena ali 220. člena tega
zakona (redno prenehanje).
(2) Kolektivno in individualno dodatno zavarovanje preneha tudi v
naslednjih primerih (izredno prenehanje):
– s smrtjo zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo
pravice iz 219. člena tega zakona;
– s prenehanjem poslovanja pokojninskega sklada, na podlagi
katerega se izvaja pokojninski načrt dodatnega zavarovanja.
(3) Kolektivno zavarovanje izredno preneha tudi v naslednjih
primerih (izredno prenehanje kolektivnega zavarovanja):
– s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je sklenil
pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ali
– z izstopom člana iz kolektivnega zavarovanja.
(4) Individualno zavarovanje izredno preneha tudi v naslednjih
primerih (izredno prenehanje individualnega zavarovanje):
– z odpovedjo pogodbe upravljavca pokojninskega sklada
individualnega zavarovanja;
– z izstopom člana iz individualnega zavarovanja.
340. člen
(redno prenehanje dodatnega zavarovanja in obveznosti izvajalca
ob rednem prenehanju)
(1) Ko član uveljavi pravico do pokojninske rente po tem zakonu,
upravljavec unovči odkupno vrednost premoženja tega sklada,
vpisanega na osebnem računu člana, v skladu z določbo 310. člena
tega zakona. Odkupna vrednost se izplača izplačevalcu pokojninske
rente v enkratnem znesku.
(2) Upravljavec v imenu in za račun člana iz prejšnjega odstavka
sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje
pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske
pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna
tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v
višini odkupne vrednosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Član sklada ima pravico samostojno izbrati izplačevalca
pokojninske rente, pri katerem upravljavec sklene zavarovanje iz
prejšnjega odstavka.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, se v primeru, da ima
član sredstva pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov, na
njegovo zahtevo prenese odkupna vrednost sredstev v sklad, namenjen
izplačevanju pokojninske rente, ki ga član sam izbere.
341. člen
(prenehanje kolektivnega zavarovanja zaradi prenehanja pogodbe o
zaposlitvi)
(1) Kolektivno zavarovanje člana izredno preneha z dnem prenehanja
veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je sklenil
pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka član v skladu z 247. členom
tega zakona zadrži pravice iz vplačanih enot premoženja, ki so
vpisane na njegovem osebnem računu, do uveljavitve pravice do
dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona ali predčasne dodatne
pokojnine iz 220. člena tega zakona ali uveljavi pravico do prenosa
sredstev v skladu z 248. členom tega zakona.
342. člen
(prenehanje kolektivnega zavarovanja zaradi izstopa)
(1) Izstop iz kolektivnega zavarovanja nastopi v naslednjih
primerih:
– ob prenehanju veljavnosti pogodbe o oblikovanju pokojninskega
načrta iz 234. člena tega zakona ali
– ob prenehanju pogodbe o financiranju iz 237. člena tega
zakona.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka član v skladu z 247. členom
tega zakona zadrži pravice iz vplačil, ki so vpisane na njegovem
osebnem računu, do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine iz 219.
člena tega zakona ali predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena
tega zakona ali uveljavi pravico do prenosa sredstev v skladu z
248. členom tega zakona.
343. člen
(prenehanje individualnega zavarovanja zaradi odpovedi pogodbe
upravljavca pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada odpove individualno
zavarovanje, če:
– član individualnega zavarovanja ni izvedel vplačila dodatnega
zavarovanja 12 zaporednih mesecev ali daljše časovno obdobje
določeno s pokojninskim načrtom, razen, če plačilo ni bilo izvršeno
zaradi dogovorjenega mirovanja;
– če je član individualnega zavarovanja ob vključitvi v
individualno zavarovanje dal neresnične podatke ali navajal
neresnična dejstva, pomembna za sklenitev zavarovanja.
(2) Pred odpovedjo individualnega zavarovanja iz razlogov,
navedenih v prvi alineji prejšnjega odstavka, upravljavec
pokojninskega sklada posreduje članu pisni opomin.
344. člen
(prenehanje individualnega zavarovanja zaradi izstopa)
(1) Izstop iz individualnega zavarovanja je možen na podlagi pisne
izjave o izstopu.
(2) Izstopni rok je določen v pokojninskem načrtu in ne sme biti
daljši od treh mesecev. Izstopni rok začne teči s prvim dnem
naslednjega meseca po vročitvi izstopne izjave.
(3) Individualno zavarovanje preneha z iztekom izstopnega roka iz
prejšnjega odstavka.
345. člen
(obveznost upravljavca ob izrednem prenehanju individualnega
zavarovanja)
(1) Ob izrednem prenehanju dodatnega zavarovanja upravljavec člana
obvesti o njegovih pravicah ter izplača članu ali upravičencu za
primer smrti enkratno izplačilo v višini odkupne vrednosti
premoženja, vpisanega na osebnem računu člana.
(2) Izračun odkupne vrednosti se opravi na način, določen v 310.
členu tega zakona.
(3) Izvajalec pokojninskega načrta opravi denarno izplačilo v
skladu s tem členom najkasneje v roku 60 dni po izrednem prenehanju
dodatnega zavarovanja ali po prejemu popolnega zahtevka člana ali
upravičenca, če v naslednjih odstavkih ni drugače določeno.
(4) Če je individualno zavarovanje prenehalo zaradi izstopa ali
zaradi odpovedi upravljavca pokojninskega načrta, ima član možnost,
da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici odloči za
izplačilo odkupne vrednosti po prvem odstavku tega člena ali za
zadržanje pravic.
(5) Če član v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje pisnega
obvestila izvajalcu, se šteje, da se je odločil za zadržanje
pravic.
(6) Upravljavec pokojninskega sklada člana obvesti o pravici iz
prejšnjega odstavka v roku 8 dni od prejema izjave o izstopu iz
prvega odstavka 344. člena tega zakona ali hkrati z obvestilom o
odpovedi dodatnega zavarovanja po 343. členu tega zakona.
346. člen
(obveznosti upravljavca pokojninskega sklada ob izrednem
prenehanju kolektivnega zavarovanja)
(1) Če je kolektivno dodatno zavarovanje prenehalo zaradi
prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali zaradi izstopa, ima član
možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici
odloči za zadržanje pravic iz vplačil, ki so vpisane na njegovem
osebnem računu, ali za prenos sredstev v drug pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja.
(2) Če član v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje pisnega
obvestila upravljavca pokojninskega sklada, se šteje, da se je
odločil za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada člana obvesti o pravici iz
prejšnjega odstavka hkrati z obvestilom o prenehanju dodatnega
zavarovanja v roku osmih dni po prejemu obvestila delodajalca o
prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu ali po nastopu
izstopa iz kolektivnega zavarovanja.
(4) Ne glede na določbe tega člena lahko član kolektivnega
zavarovanja zahteva enkratno izplačilo premoženja, vpisanega na
njegovem osebnem računu, pod pogoji in v skladu z določbami 221.
člena tega zakona.
347. člen
(prenehanje članstva)
Članstvo v pokojninskem skladu preneha z dnem, ko:
– upravljavec prenese odkupno vrednost na zavarovalnico ali
pokojninsko družbo oziroma kritni sklad za izplačevanje
pokojninskih rent;
– upravljavec izplača odkupno vrednost premoženja.
VIII. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNINSKE RENTE
348. člen
(izplačevanje pokojninske rente)
(1) Doživljenjsko pokojninsko rento iz drugega odstavka 340. člena
tega zakona lahko izplačuje:
– zavarovalnica, ki ima dovoljenje za sklepanje zavarovanj iz
zavarovalne vrste življenjsko zavarovanje, po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo;
– pokojninska družba iz 330. člena tega zakona.
(2) Prejemek iz prejšnjega odstavka se lahko izplačuje v obliki
mesečne, kvartalne, polletne ali letne rente.
(3) Višino pokojninske rente iz prejšnjega odstavka izračuna
pokojninska družba ali zavarovalnica, ki bo rento izplačevala.
(4) Podrobnejša pravila in minimalne zahteve, ki jih zavarovalnica
ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente,
določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom,
pristojnim za delo.
349. člen
(obveznosti izplačevalca pokojninske rente)
(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske
rente iz prvega odstavka prejšnjega člena, v pokojninskem načrtu za
izplačevanje pokojninske rente določi pogoje ter način
izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent.
(2) Za izplačevanje pokojninske rente iz prejšnjega odstavka
pokojninska družba ali zavarovalnica oblikuje kritni sklad v skladu
s 332.č členom tega zakona.
349.a člen
(obveščanja prejemnikov pokojninske rente)
(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske
rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona, prejemnike
pokojninske rente redno obvešča o zapadlih prejemkih in možnostih
izplačila pokojninske rente.
(2) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske
rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona, prejemnike
pokojninske rente obvesti o naložbenih tveganjih, ki so jim
izpostavljeni, v obdobju izplačevanja pokojninskih rent.
IX. poglavje: NADZOR
1. Splošne določbe
350. člen
(pristojnost za nadzor glede pokojninskega načrta)
(1) Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede pokojninskega
načrta ter pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta in pravic, ki
jih člani pridobijo na teh podlagah, je pristojen organ, pristojen
za inšpekcijo dela (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
(2) Inšpektorat opravlja nadzor v skladu z določbami tega zakona,
zakona, ki ureja inšpekcijo dela, in zakona, ki ureja inšpekcijski
nadzor.
350.a člen
(nadzor nad izvajanjem obveznosti poklicnega
zavarovanja)
(1) Za nadzor nad izvajanjem drugega odstavka 200. člena tega
zakona je pristojen inšpektorat.
(2) Če zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona ni
vključil v poklicno zavarovanje vseh zavarovancev, ki delajo na
delovnih mestih, za katera je obvezna vključitev v poklicno
zavarovanje, inšpektor izda odločbo, s katero zavezancu odredi
sklenitev poklicnega zavarovanja za vsakega takega zavarovanca od
dneva nastopa dela na delovnem mestu, za katero je obvezno poklicno
zavarovanje.
(3) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroči zavezancu in
upravljavcu sklada.
(4) V primeru dvoma ali gre za delovno mesto, za katero je obvezno
poklicno zavarovanje, poda inšpektorat komisiji iz prvega odstavka
201.a člena tega zakona predlog za začetek postopka. Če se v
postopku pri komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona
ugotovi, da pri zavezancu obstajajo delovna mesta, za katero je
obvezno poklicno zavarovanje, stroški postopka pri komisiji iz
prvega odstavka 201.a člena tega zakona, bremenijo zavezanca. Če v
tem postopku obveznost poklicnega zavarovanja ni ugotovljena,
stroške postopka krije Republika Slovenija iz državnega
proračuna.
(5) Za nadzor nad izvrševanjem obveznosti iz šestega, enajstega in
dvanajstega odstavka 200. člena tega zakona je pristojen
upravljavec sklada.
(6) V primeru dvoma o upravičenosti vzpostavitve mirovanja in
prenehanja obveznosti poklicnega zavarovanja poda upravljavec
sklada inšpektoratu predlog za inšpekcijski nadzor.
351. člen
(pristojnost za nadzor nad upravljavcem pokojninskega
sklada)
(1) Za nadzor nad upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov in
krovnih pokojninskih skladov, ki so pokojninske družbe in
zavarovalnice, je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Za nadzor nad upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov in
krovnih pokojninskih skladov, ki so banke, je pristojna Banka
Slovenije.
(3) Za nadzor nad upravljanjem in poslovanjem vzajemnih
pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov je pristojna
Agencija za trg vrednostnih papirjev.
(4) Za nadzor nad upravljavci kritnih skladov ter nadzor nad
upravljanjem in poslovanjem kritnih skladov je pristojna Agencija
za zavarovalni nadzor.
(5) Za opravljanje nadzora po prvem in četrtem odstavku tega člena
se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače, za nadzor po
drugem odstavku se uporabljajo določbe o postopku nadzora po
zakonu, ki ureja bančništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače,
za nadzor po tretjem odstavku pa se uporabljajo določbe o postopku
nadzora po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem
zakonom določeno drugače.
352. člen
(pristojnost za nadzor nad osebami, povezanimi z upravljavcem
pokojninskega sklada)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni
nadzor sta pristojni za opravljanje nadzora tudi nad drugimi
pravnimi osebami, povezanimi z upravljavcem pokojninskega sklada,
če je to potrebno zaradi nadzora nad upravljavcem pokojninskega
sklada.
(2) Kadar je za nadzor nad posamezno pravno osebo iz prejšnjega
odstavka pristojen drug nadzorni organ, Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor opravi pregled
poslovanja te pravne osebe v sodelovanju z drugim nadzornim
organom.
353. člen
(pristojnost za nadzor nad skladom obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja)
(1) Za nadzor nad upravljanjem naložb sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja je pristojna Agencija za trg vrednostnih
papirjev.
(2) Za opravljanje nadzora po prejšnjem odstavku se uporabljajo
določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
354. člen
(pristojnost za nadzor nad izplačevanjem rent
(1) Za nadzor nad izplačevalci pokojninskih rent je pristojna
Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Nadzor po prejšnjem odstavku opravlja Agencija za zavarovalni
nadzor v skladu z določbami o postopku nadzora po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
355. člen
(pristojnost za nadzor glede pridobitve davčnih in drugih
olajšav)
Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede uveljavljanja
davčnih in drugih olajšav ter glede upoštevanja posebne davčne
osnove je pristojen davčni urad, v skladu z zakonom, ki ureja
davčno službo in davčni postopek.
356. člen
(pristojnost za nadzor nad osebami iz drugih držav
članic)
(1) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti dodatnega zavarovanja s strani
osebe iz druge države članice na območju Republike Slovenije v
skladu s 327. členom tega zakona, opravlja Agencija za zavarovalni
nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu z
določbami 351. člena tega zakona v sodelovanju z ministrstvom,
pristojnim za delo.
(2) V primeru ugotovljenih kršitev oseb iz prejšnjega odstavka
Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih
papirjev o tem nemudoma obvesti organ, ki je v tej državi članici
pristojen za nadzor nad to osebo (pristojni organ matične države
članice).
(3) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave
kršitev ali sprejme nezadostne ukrepe za njihovo odpravo, lahko
Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih
papirjev, po predhodni obvestitvi pristojnega organa matične države
članice, sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev. Če je zaradi
kršitve nastala ali bi lahko nastala večja škoda, lahko pristojni
nadzorni organ prepove osebi iz prvega odstavka tega člena
delovanje na območju Republike Slovenije.
357. člen
(pristojnost za nadzor nad opravljanjem dejavnosti v drugi
državi članici)
Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni
nadzor prejme obvestilo pristojnega organa države članice
gostiteljice o kršitvi upravljavca pokojninskega sklada, ki ima
sedež v Republiki Sloveniji, pristojni nadzorni organ, v
sodelovanju s pristojnim organom države članice gostiteljice,
sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi odprava
kršitev.
358. člen
(pristojnost za nadzor nad drugimi osebami)
Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni
nadzor sta pristojni za opravljanje nadzora tudi nad osebami, ki v
nasprotju s tem zakonom upravljajo pokojninske sklade ali izvajajo
dodatno zavarovanje.
359. člen
(pristojnost za nadzor nad skrbnikom)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad
skrbnikom pokojninskih skladov.
(2) Za nadzor nad skrbnikom pokojninskega sklada se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe
za upravljanje.
(3) Če je skrbnik iz 263. člena tega zakona kreditna institucija
ali investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, ki ima
ustrezno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja investicijske
sklade in družbe za upravljanje, ali druga oseba s sedežem v drugi
državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških
storitev za sklade kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganje v
prenosljive vrednostne papirje v skladu z zakonom, ki ureja
investicijske sklade in družbe za upravljanje, se glede nadzora
smiselno uporablja določba 356. člena tega zakona.
2. Nadzor nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih
skladov
359.a člen
(cilj nadzora)
Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih
papirjev, Banka Slovenije in inšpektorat opravljajo nadzor, da
se:
– varujejo pravice članov pokojninskih skladov in uživalcev dodatne
pokojnine ter
– zagotovita stabilnost in finančna trdnost upravljavcev
pokojninskih skladov.
359.b člen
(namen in obseg nadzora)
(1) Namen nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih
skladov je preverjanje zakonitosti njihovega poslovanja, predvsem
pa ugotavljanje, ali upravljavec pokojninskega sklada posluje v
skladu s pravili o upravljanju tveganj in drugimi pravili,
določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in
drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje storitev, ki jih opravlja
upravljavec pokojninskega sklada.
(2) Nadzor je pretežno usmerjen v prihodnost in k tveganjem
upravljavca pokojninskega sklada.
360. člen
(način opravljanja nadzora)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem
pokojninskih skladov:
– s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil
upravljavcev pokojninskih skladov in drugih oseb, ki so po določbah
tega zakona oziroma drugih predpisov dolžne poročati in obveščati o
posameznih dejstvih in okoliščinah Agencijo za trg vrednostnih
papirjev ali Agencijo za zavarovalni nadzor;
– z opravljanjem pregledov poslovanja upravljavcev pokojninskih
skladov;
– z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora svoja pooblastila
uporablja pravočasno in sorazmerno glede na velikost, vrsto, obseg
in zahtevnost tveganj, povezanih z dejavnostjo upravljanja
pokojninskega sklada. Velikost, vrsto, obseg in zahtevnost
poslovanja pokojninskega sklada Agencija za trg vrednostnih
papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor upoštevata tudi pri
določitvi pogostosti in obsega izvajanja nadzora.
361. člen
(nadzorni ukrepi)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je
pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali
krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot
skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, lahko izreče naslednje ukrepe
nadzora:
– odreditev odprave kršitve;
– dodatni ukrep;
– začasno prepoved upravljanja pokojninskega sklada;
– odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada.
(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev pri opravljanju nadzora
po tretjem ali petem odstavku 351. člena tega zakona ugotovi, da
obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje storitve
upravljanja pokojninskih skladov, o tem obvesti Banko Slovenije, če
je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada banka in Agencijo za zavarovalni nadzor, če je
upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada pokojninska družba ali zavarovalnica.
(3) V primeru, ko v skladu s tem zakonom obstajajo razlogi, da
Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici, ki upravlja
pokojninski sklad, ali pokojninski družbi izreče ukrep iz pete
alineje prvega odstavka tega člena, zavarovalnici ali pokojninski
družbi prepove nadaljnje sklepanje dodatnega zavarovanja. Določba
prejšnjega stavka se smiselno uporablja glede sledečih ukrepov, ki
jih Agencija za zavarovalni nadzor izreče zavarovalnici, ki
upravlja pokojninski sklad ali pokojninski družbi:
– začasna prepoved upravljanja pokojninskega sklada (372. člen tega
zakona);
– razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada
(373. člen tega zakona);
– pogojni odvzem dovoljenja (374. člen tega zakona);
– preklic pogojnega odvzema dovoljenja (375. člen tega zakona).
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor pred izrekom nadzornih ukrepov prouči morebitni
učinek izrečenih ukrepov na stabilnost finančnih sistemov v
Evropski uniji, zlasti v izrednih razmerah.
362. člen
(nadzorni ukrepi nad drugimi osebami)
(1) Če iz podatkov, ki so na voljo Agenciji za trg vrednostnih
papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor izhaja, da oseba v
nasprotju s tem zakonom upravlja pokojninske sklade ali izvaja
dodatno zavarovanje, izda Agencija za trg vrednostnih papirjev ali
Agencija za zavarovalni nadzor tej osebi odredbo, s katero ji
naloži, da preneha s kršitvijo.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor lahko pred izdajo odredbe opravi pregled
poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere dokaze,
potrebne za ugotovitev, ali je oseba storila kršitev iz prejšnjega
odstavka.
(3) V odredbi iz prvega odstavka tega člena Agencija za trg
vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor osebi
naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, predloži
poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s
prenehanjem kršitve, ter v katerem se oseba lahko izjavi o
utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne ravna po odredbi
Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni
nadzor, izda Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za
likvidacijo te osebe.
(5) Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka tega
člena začne pristojno sodišče na predlog Agencije za trg
vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor postopek
likvidacije.
(6) Če podjetnik posameznik, kot ga določa zakon o gospodarskih
družbah, pri katerem se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz
prvega odstavka tega člena, izda pristojni nadzorni organ odločbo,
s katero ugotovi, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje
dejavnosti, in po pravnomočnosti odločbe o tem obvesti Agencijo
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
363. člen
(letno nadomestilo za opravljanje nadzora)
(1) Za opravljanje nadzora iz prve in druge alineje 360. člena tega
zakona plačujejo upravljavci pokojninskih skladov in upravljavec
sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Agenciji za
trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad
oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski
sklad ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je
pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina
kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika
življenjskega cikla, nadomestilo za nadzor glede na čisto vrednost
sredstev pokojninskega sklada, sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja ali vrednost premoženja, ki ga po tem
zakonu lahko upravlja upravljavec, kot to določa tarifa Agencije za
trg vrednostnih papirjev, izdana na podlagi zakona, ki ureja trg
finančnih instrumentov ali tarifa Agencije za zavarovalni nadzor,
izdana na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor lahko določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka
v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžni plačevati vsi
upravljavci pokojninskih skladov za posamezno leto, ne preseže
stroškov nadzora iz prve in druge alineje 360. člena tega
zakona.
(3) Če nadomestilo ni plačano v roku, ki ga določa tarifa Agencije
za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor,
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni
nadzor upravljavcu z odločbo naloži plačilo.
(4) Pravnomočna odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni
naslov.
364. člen
(stroški nadzora)
(1) Kadar Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor izreče ukrep nadzora po tem zakonu, subjekt
nadzora Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za
zavarovalni nadzor plača pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki
ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa Agencije za trg
vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka odloči Agencija za
trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z
odredbo ali odločbo o izreku ukrepa nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka je
dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi
ali odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega postopka sodnega
varstva.
(4) Pravnomočna odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni
naslov.
3. Sodelovanje med nadzornimi organi
365. člen
(izmenjava informacij o ugotovitvah in o izrečenih ukrepih
nadzora)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev obvesti Banko Slovenije in
Agencijo za zavarovalni nadzor o izrečenih ukrepih nadzora v
postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih
pristojnosti.
(2) Banka Slovenije ali Agencija za zavarovalni nadzor obvesti
Agencijo za trg vrednostnih papirjev o ugotovitvah in o izrečenih
ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga
opravlja v okviru svojih pristojnosti, če so ugotovitve in izrečeni
ukrepi nadzora povezani oziroma vplivajo na poslovanje vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
4. Poročanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Agenciji za
zavarovalni nadzor
366. člen
(redno poročanje o poslovanju pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih
papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor v zvezi z vsakim
pokojninskim skladom, ki ga upravlja, redno poroča podatke o vrsti
in sestavi naložb pokojninskega sklada, čisti vrednosti sredstev
pokojninskega sklada, vrednosti enote premoženja pokojninskega
sklada, poslovnem izidu pokojninskega sklada, donosnosti
pokojninskega sklada ter druge podatke o poslovanju pokojninskega
sklada.
(2) Za potrebe usklajenega evropskega nadzora nad pokojninami
pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor redno sporoča
podatke o izkazu stanja, sredstvih, kritnih skladih, prihodkih od
naložb, spremembah v zavarovalno-tehničnih rezervacijah, članih,
prispevkih, izplačilih članom, prenosih, stroških in čezmejnih
dejavnostih.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo
vsebino, način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada,
ki je oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni
pokojninski sklad, Agenciji za trg vrednostnih papirjev poroča v
skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino,
način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je
oblikovan kot kritni sklad, Agenciji za zavarovalni nadzor poroča v
skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino,
način in roke, v katerih pokojninska družba Agenciji za zavarovalni
nadzor poroča v skladu z drugim odstavkom tega člena.
367. člen
(poročanje na zahtevo)
(1) Upravljavci pokojninskih skladov na zahtevo Agencije za trg
vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor in v roku,
ki ga ta določi, posredujejo poročila in informacije o vseh
zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih
pristojnosti in nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev ali
Agencije za zavarovalni nadzor po tem zakonu.
(2) Poročila in informacije iz prejšnjega odstavka lahko Agencija
za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor
zahteva tudi od članov poslovodstva upravljavcev pokojninskih
skladov in oseb, zaposlenih pri upravljavcu.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor lahko osebe iz prejšnjega odstavka pozove, da o
zadevah iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki ne smejo biti
krajši od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno
poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
5. Ukrepi nadzora
368. člen
Črtan skladno s 114. členom
ZPIZ-2G (Uradni list RS, št. 75/19).
369. člen
(odločba o odpravi kršitev, ki jo izda inšpektor za
delo)
(1) V primeru kršitve določb tega zakona, pokojninskega načrta,
pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali pravic članov, ki
jih člani pridobijo na teh podlagah, s strani delodajalca, ki
financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, ima inšpektor
za delo pravico in dolžnost v skladu s tem zakonom,zakonom, ki
ureja inšpekcijo dela in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor:
– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v
roku, ki ga sam določi;
– izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;
– naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
– predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je
pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.
(2) Če inšpektor za delo ugotovi, da si je delodajalec pridobil s
storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist,
pristojnemu sodišču predlaga njen odvzem.
(3) V primeru, da inšpektor za delo pri opravljanju nalog
inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa
ali akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam
ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik,
ki ga posreduje pristojni inšpekciji.
(4) Če delodajalec kršitev ne odpravi v roku, določenem v odločbi
iz prve alineje prvega odstavka tega člena, inšpektor za delo
izreče sankcijo v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja
inšpekcijo dela in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
370. člen
(odredba o odpravi kršitev, ki jo izda Agencija za trg
vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor)
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni
nadzor izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora
nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da
upravljavec:
– pri upravljanju pokojninskega sklada krši določbe tega zakona,
predpise, izdane na podlagi tega zakona ali pravila upravljanja
pokojninskega sklada;
– krši obveznost poročanja in obveščanja.
371. člen
(odločba o dodatnem ukrepu)
(1) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in
poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec
pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz četrtega odstavka
313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali
Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne
sme biti daljši od petih delovnih dni, v breme lastnega kapitala
oblikuje rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti
sredstev.
(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in
poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec
pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz sedmega odstavka
313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali
Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne
sme biti daljši od petih delovnih dni, na denarni račun
pokojninskega sklada vplača denarna sredstva v višini, ki bodo
zagotovila izpolnjevanje pogoja, da vrednost rezervacij ne doseže
20 % kapitala upravljavca.
(3) Proti odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev o odreditvi
dodatnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor,
za katerega se smiselno uporabljajo prvi odstavek 496. člena, 497.,
498., 499. in 500. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov
(Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 – popr.; v nadaljnjem besedilu
ZTFI-1).
(4) Proti odločbi, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev
zavrne ugovor iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno začeti postopek
sodnega varstva.
(5) Tožba iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Dokončno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev iz prvega
odstavka tega člena izvrši sodišče na predlog Agencije za trg
vrednostnih papirjev.
(7) Glede pravnega varstva zoper odločbe, ki jih izda Agencija za
zavarovalni nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
zavarovalništvo.
372. člen
(začasna prepoved upravljanja pokojninskega sklada)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je
pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali
krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot
skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, lahko upravljavcu pokojninskega
sklada z odločbo začasno prepove upravljanje pokojninskega sklada v
naslednjih primerih:
– če upravljavec pokojninskega sklada ne vodi tekoče poslovnih
knjig ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc
pokojninskega sklada, tako da ni mogoče kadarkoli preveriti, ali
pri upravljanju pokojninskega sklada posluje v skladu s tem zakonom
ali s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona;
– če upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odredbo
o odpravi kršitev;
– če upravljavec pokojninskega sklada ponavljajoče krši dolžnost
pravočasnega in pravilnega poročanja ali obveščanja Agencije za trg
vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ali kako
drugače ovira opravljanje nadzora;
– če upravljavec pokojninskega sklada krši pravila o naložbah
pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ali o upravljanju premoženja
pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju pokojninskega
sklada nastala ali bi mu lahko nastala večja škoda;
– če upravljavec pokojninskega sklada pri čezmejni dejavnosti ne
ravna v skladu z zahtevami socialnega in delovnega prava države
članice gostiteljice na področju pokojninskih načrtov.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja do izdaje odločbe, s
katero Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, ali do
pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ali do prenehanja
dovoljenja po določbah tega člena.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi
skrbniku.
(4) Od prejema odločbe o začasni prepovedi upravljanja
pokojninskega sklada do prenehanja prepovedi, mora skrbnik
opravljati tiste posle upravljanja pokojninskega sklada, s katerimi
ni mogoče odlašati.
(5) Za posle upravljanja pokojninskega sklada, s katerimi ni mogoče
odlašati po prejšnjem odstavku, se štejejo posli iz 2. točke prvega
odstavka 258. člena tega zakona in drugi posli, zaradi katerih bi,
če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje pokojninskega sklada
nastala škoda.
(6) Od prejema odločbe o začasni prepovedi upravljanja
pokojninskega sklada do njenega prenehanja je skrbnik upravičen do
provizije in ostalih nadomestil, ki skladno s pravili pokojninskega
sklada pripadajo njegovemu upravljavcu.
373. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega
sklada)
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni
nadzor upravljavcu pokojninskega sklada lahko odvzame dovoljenje za
upravljanje pokojninskega sklada, ki ga upravlja, če:
– upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odločbo
Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni
nadzor o dodatnem ukrepu iz 371. člena tega zakona in je bila
zaradi tega opravljena prisilna izvršitev te odločbe;
– je Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor že tretjič v obdobju dveh let izdala odločbo o
dodatnem ukrepu iz prvega ali drugega odstavka 371. člena tega
zakona;
– upravljavec krši odločbo o začasni prepovedi upravljanja
pokojninskega sklada iz 372. člena tega zakona;
– upravljavec krši pravila o naložbah pokojninskega sklada, ki ga
upravlja, ali o upravljanju premoženja pokojninskega
sklada, in je zaradi tega premoženju pokojninskega sklada nastala
ali bi mu lahko nastala večja škoda.
374. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija za trg
vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor tudi
izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če upravljavec
pokojninskega sklada v obdobju, ki je določen v odločbi, ki pa ne
sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let (preskusna
doba), ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti
dovoljenje.
(2) Kadar se izreče pogojni odvzem dovoljenja, se lahko določi, da
bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če upravljavec pokojninskega
sklada v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih mu je
bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja, ali če upravljavec
pokojninskega sklada pokojninskemu skladu ne povrne škode iz četrte
alineje 373. člena tega zakona. Rok za izpolnitev teh obveznosti je
določen v mejah preskusne dobe.
375. člen
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni
nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če
upravljavec pokojninskega sklada v preskusni dobi stori novo
kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, ali, če ne
izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
376. člen
(javni opomin)
(1) Kadar Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor ugotovi, da obstoji razlog za odvzem dovoljenja,
lahko namesto odvzema dovoljenja z odločbo izreče upravljavcu
pokojninskega sklada javni opomin.
(2) Pri odločanju, ali naj namesto odvzema dovoljenja izreče javni
opomin, se upošteva zlasti teža kršitve in okoliščino, ali je
upravljavcu pokojninskega sklada že bil izrečen javni opomin ali
pogojni odvzem dovoljenja.
(3) Po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni
nadzor javno objavi izrek odločbe.
377. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje storitve upravljanja
pokojninskega sklada)
(1) Dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega
sklada preneha, če je Banka Slovenije v postopku nadzora nad
upravljavcem pokojninskega sklada, ki je banka, izdala odločbo o
ugotovitvi razlogov za prisilno likvidacijo pravne osebe iz 314.
člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 –
ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1, 22/19 – ZIUDSOL in
44/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZBan-2) ali odločbo o
odvzemu dovoljenja iz 352. člena ZBan-2 ali če je Agencija za
zavarovalni nadzor v postopku nadzora nad upravljavcem
pokojninskega sklada, ki je zavarovalnica ali pokojninska družba,
na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, izdala odločbo o
prenehanju dovoljenja ali odločbo o odvzemu dovoljenja ali odločbo
o začetku prisilne likvidacije ali odločbo o ugotovitvi pogojev za
začetek stečajnega postopka.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh po
prejemu odločbe Banke Slovenije ali Agencije za zavarovalni nadzor
iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero ugotovi, da je
dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada
prenehalo in upravljavcu prepove nadaljnje upravljanje
pokojninskega sklada.
(3) Za odločbo iz drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo 496., 497., 498., 499. in 500. člen ZTFI-1.
(4) Z izdajo odločbe iz drugega odstavka tega člena nastopijo
pravne posledice iz četrtega odstavka 372. člena tega zakona.
Pravne posledice iz prejšnjega stavka trajajo do konca postopka
likvidacije pokojninskega sklada ali do prenosa upravljanja
pokojninskega sklada na drugega upravljavca.
(5) Kadar se zaradi prenehanja dovoljenja upravljavcu za
opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov opravi
likvidacija pokojninskega sklada, opravi likvidacijo skrbnik.
(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor organ EIOPA obvesti o odločitvi, s katero se
prepove ali omeji opravljanje storitev upravljanja pokojninskega
sklada.
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev organ EIOPA obvesti o
izdaji odločbe iz drugega odstavka tega člena.
377.a člen
(prepoved razpolaganja s premoženjem, ki ga hrani
skrbnik)
Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih
papirjev lahko na zahtevo pristojnega nadzornega organa upravljavca
pokojninskega sklada države članice prepove prosto razpolaganje s
premoženjem, ki ga hrani skrbnik, s sedežem v Republiki
Sloveniji.
6. Razkritja v zvezi z nadzorom
377.b člen
(razkritje splošnih informacij o nadzoru)
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni
nadzor in Banka Slovenije na svojih spletnih straneh javno objavijo
in redno posodabljajo:
1. besedila zakonov in drugih predpisov ter splošnih smernic, ki se
uporabljajo v Republiki Sloveniji, na področju dodatnega
pokojninskega zavarovanja;
2. informacije o postopku nadzora;
3. skupne statistične podatke o ključnih vidikih uresničevanja
pravil nadzora v Republiki Sloveniji;
4. glavne cilje, funkcije in dejavnosti nadzora;
5. pravila o sankcijah in drugih ukrepih, ki se uporabljajo za
kršitve predpisov v Republiki Sloveniji s področja dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
377.c člen
(razkritja)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni
nadzor ali Banka Slovenije za preprečevanje in odvračanje od
ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona, javno objavi informacije
iz tretjega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora in
sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega
zakona.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni
nadzor ali Banka Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom javno
objavi informacije po končanju postopka z izdajo ukrepa ali
sankcije, razen če je bil začet postopek sodnega varstva. V tem
primeru Agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo
pravnomočno zavrnjena.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje
podatke:
1. o kršitelju:
– o nazivu in sedežu pravne osebe, če je bil ukrep nadzora ali
sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg
vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka
Slovenije, izrečena pravni osebi, ali
– o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, če je bil ukrep
nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za
trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka
Slovenije, izrečena fizični osebi;
2. o kršitvi:
– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona,
– naravo ugotovljenih kršitev;
3. izrek odločbe, s katero se postopek konča;
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega
varstva v skladu s tem zakonom.
(4) Informacije iz drugega odstavka tega člena se javno objavijo na
spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za
zavarovalni nadzor ali Banke Slovenije in so na spletni strani
dostopne najmanj pet let po objavi.
(5) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov, štejejo za osebne se iz objave po prvem odstavku tega
člena izbrišejo po poteku petih let.
377.č člen
(izjeme v zvezi z razkritji)
(1) Ne glede na prejšnji člen, lahko Agencija za trg vrednostnih
papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije po
uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora, kadar bi objava identitete
pravne osebe ali osebnih podatkov fizične osebe iz 1. točke
tretjega odstavka prejšnjega člena, glede na okoliščine posamičnega
primera pomenila nesorazmeren ukrep glede na posledice objave ali
bi objava podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila
stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave hkrati z
izdajo odločbe, s katero izreče ukrep nadzora, odloči tudi, da
se:
1. identiteta kršitelja ne objavi, ali
2. odloži objava ukrepa nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo
je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za
zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaradi kršitve tega zakona,
dokler ne prenehajo obstajati razlogi za odložitev, ali
3. ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo je izrekla
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni
nadzor ali Banka Slovenije zaradi kršitve tega zakona, ne objavi,
če z ukrepi iz 1. in 2. točke tega odstavka ni mogoče
zagotoviti:
– da stabilnost finančnih trgov ni ogrožena ali
– da bi bila objava sorazmerna s sprejetimi ukrepi, ki se štejejo
za manj pomembne.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni
nadzor ali Banka Slovenije lahko v primeru razlogov iz 1. točke
prejšnjega odstavka odloči tudi, da se objava identitete kršitelja
začasno zadrži, če je mogoče pričakovati, da bodo razlogi za
zadržanje objave v razumnem roku prenehali obstajati.
(3) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za
zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije ob izdaji odločbe ne ugotovi
razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih
ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori,
da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o
kršitelju javno objavljene na spletni strani Agencije za trg
vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor ali Banke
Slovenije v skladu s prejšnjim členom, in ga pouči, da mora v
primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge
navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom
določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu
nadzora.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni
nadzor ali Banka Slovenije odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka
z odločbo.
(5) Če na podlagi ugovora kršitelja Agencija za trg vrednostnih
papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije
ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v
odločbi, s katero ugovoru ugodi, odloči, da se identiteta kršitelja
ne objavi ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži in
navede rok za zadržanje objave ali podatke objavi anonimno na
način, da posamezniki niso določljivi, ali odloči, da se ukrep
nadzora ali sankcije zaradi prekrška ne objavi.
(6) Zoper odločbo, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zavrne ugovor
ali odloči, da se objava identitete kršitelja za časno zadrži,
lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pod pogoji,
določenimi v zakonu, ki ureja upravni spor.
(7) Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena lahko Agencija za
trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka
Slovenije na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba,
odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na
spletni strani umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo
kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega
do šestega odstavka tega člena.
7. Varovanje zaupnih informacij
377.d člen
(obveznost varovanja zaupnih informacij)
(1) Člani sveta in direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev,
člani in predsednik strokovnega sveta Agencije za zavarovalni
nadzor, člani sveta in guverner Banke Slovenije, zaposleni pri
Agenciji za trg vrednostnih papirjev, Agenciji za zavarovalni
nadzor in Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki
delujejo v imenu pristojnega nadzornega organa, morajo kot zaupne
varovati vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju svoje
funkcije, nalog nadzora ali drugih poslov ali nalog za Agencijo za
trg vrednostnih papirjev, Agencijo za zavarovalni nadzor in Banko
Slovenije, razen informacij, ki so po tem ali drugem zakonu javno
dostopne. S prenehanjem funkcije, zaposlitve ali pogodbenega
razmerja dolžnost varovanja informacij iz prejšnjega stavka ne
preneha.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka ne smejo razkriti zaupnih
informacij drugi osebi, državnemu organu ali nosilcu javnih
pooblastil, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče
prepoznati posameznih upravljavcev pokojninskih skladov, na katere
se nanašajo, ali v primerih, določenih v tem zakonu.
(3) Prepoved iz drugega odstavka ne velja v primeru:
– zaupnih informacij, ki so potrebne za izvedbo kazenskega
postopka, ali
– stečaja ali prisilne likvidacije upravljavca pokojninskega sklada
za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev
upnikov do upravljavca pokojninskega sklada in druge potrebe v
stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema
postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen tistih, ki se
nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih
finančne sanacije ali reorganizacije upravljavca pokojninskega
sklada.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega
odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih pristojni
nadzorni organ ali osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na
podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.
(5) Za osebe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi
pravila o dodatni obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki se po
tem ali drugem zakonu uporabljajo za pristojni nadzorni organ v
zvezi s posamezno vrsto nadzora.
377.e člen
(uporaba zaupnih informacij)
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni
nadzor in Banka Slovenije sme zaupne informacije pri opravljanju
svojih dolžnosti uporabiti samo za naslednje namene:
1. za preverjanje pogojev ob izdaji dovoljenja za opravljanje
storitve upravljanja pokojninskega sklada in storitve izplačevanja
pokojninskih rent;
2. za zagotovitev nadzora na posamični in konsolidirani podlagi
poslovanja upravljavcev pokojninskih skladov, vključno s
spremljanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij, plačilne
sposobnosti, sistema upravljanja in informacij članom in
upravičencem;
3. za izrekanje ukrepov nadzora in kazni za prekrške ter vložitve
ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja;
4. v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdal
nadzorni organ in
5. v drugih sodnih ali upravnih postopkih.
377.f člen
(razkritje zaupnih podatkov Evropskemu parlamentu)
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni
nadzor in Banka Slovenije lahko predložijo zaupne podatke
Evropskemu parlamentu, če jih potrebuje za preiskavo v skladu z
226. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije.
377.g člen
(osebe, ki jim je dovoljeno razkriti zaupne informacije)
(1) Zaupne informacije smejo Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije predložiti:
1. ob izmenjavi informacij med pristojnimi nadzornimi organi
Republike Slovenije pri opravljanju nadzora;
2. ob izmenjavi informacij pristojnega nadzornega organa s
pristojnim nadzornim organom iz druge države članice pri
opravljanju nadzora;
3. ob izmenjavi informacij pri opravljanju nadzora z drugimi organi
in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojni:
– za nadzor drugih subjektov finančnega sektorja in finančnih
trgov;
– za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema Republike Slovenije
z uporabo pravil o makrobonitetnem nadzoru;
– za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne
likvidacije ali stečaja upravljavca pokojninskega sklada ali v
drugem podobnem postopku;
– za opravljanje nalog revidiranja računovodskih izkazov
nadzorovanih upravljavcev pokojninskih skladov;
4. ob razkritju potrebnih informacij sodišču in drugim organom, ki
opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja
upravljavca pokojninskega sklada ali v drugem podobnem postopku, ki
jih ta potrebuje pri opravljanju svojih dolžnosti;
5. organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo
dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v
drugem podobnem postopku;
6. organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo
naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih upravljavcev
pokojninskih skladov;
7. neodvisnim nosilcem aktuarske funkcije upravljavca pokojninskih
skladov, ki izvajajo nadzor upravljavcev pokojninskih skladov, in
organi, pristojnimi za nadziranje nosilcev aktuarske funkcije;
8. organom, pristojnim za varstvo konkurence oziroma za odkrivanje
in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, če jih
potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v okviru svojih
pristojnosti;
9. finančni upravi, če jih potrebuje za opravljanje svojih
nalog;
10. ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu
druge države članice, pristojnemu za izvajanje zakonov na področju
nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami,
investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu,
potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog na področju
spremljanja finančnega sistema in priprave predpisov;
11. organu, pristojnemu za inšpekcijo dela, vendar le v obsegu,
potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog glede
pokojninskega načrta ter pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta
in pravic, ki jih člani pridobijo na teh podlagah;
12. Evropskemu odboru za sistemska tveganja, organu EIOPA,
Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu organu za vrednostne
papirje in trge;
13. osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za
terjatve;
14. sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v
postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
Uradni list Republike Slovenije Št. 75 / 12. 12. 2019 / Stran
9681
15. centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in
pristojnostmi kot monetarne oblasti oziroma drugemu organu,
pristojnemu za nadzor plačilnih sistemov, za izvajanje njihovih
zakonskih pristojnosti;
16. parlamentarni preiskovalni komisiji, Računskemu sodišču in
drugemu državnemu organu, ki informacijo potrebuje za izvedbo
preiskave, če:
– so pristojni za preiskovanje ali pregledovanje ukrepov pristojnih
nadzornih organov nad upravljavci pokojninskih skladov ali za
zakonodajo v zvezi s tem nadzorom;
– so informacije nujno potrebne za izpolnjevanje pristojnosti iz
prejšnje alineje;
– za osebe z dostopom do informacij veljajo zahteve glede poklicne
skrivnosti in
– se informacije, ki izvirajo iz druge države članice, razkrijejo
le v primeru izrecnega soglasja pristojnih organov, od katerih
izvirajo, in izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje
soglasje.
(2) Oseba, ki ji Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za
zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije razkrije zaupne informacije
po prejšnjem odstavku, sme te uporabiti samo za namen izvajanja
svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prejšnjega odstavka in
zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 377.d člena
tega zakona.
(3) Če je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za
zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaupne informacije pridobila
od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju
pregleda poslovanja podružnice upravljavca pokojninskega sklada
države članice, sme te zaupne informacije razkriti samo s soglasjem
nadzornega organa te države članice in, kadar je primerno,
izključno za namene, za katere je ta organ dal svoje soglasje.
TRINAJSTI DEL
I. poglavje: NEPREMIČNINSKI SKLAD
378. člen
(Nepremičninski sklad)
(1) Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
d.o.o. je pravna oseba, ki je ustanovljena z namenom upravljanja
nepremičnin in zagotavljanja namenskih najemnih stanovanj in
oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe.
(2) Osnovni kapital nepremičninskega sklada so:
– stanovanja, stanovanjske hiše in drugi objekti, zgrajeni s
sredstvi nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
Republiki Sloveniji;
– stanovanja, zgrajena namensko za upokojence, in stanovanja,
zgrajena namensko za potrebe borcev NOV;
– druge nepremičnine;
– kupnine iz prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš na podlagi
stanovanjskega zakona.
(3) Nepremičninski sklad je pravna oseba, ki posluje kot družba z
omejeno odgovornostjo s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi,
določenimi s tem zakonom in zakonom o gospodarskih družbah.
(4) Edini ustanovitelj in družbenik nepremičninskega sklada je
zavod.
(5) Firma nepremičninskega sklada je »Nepremičninski sklad
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o.«, skrajšana firma
pa je »Nepremičninski sklad PIZ, d.o.o.«.
(6) Sedež nepremičninskega sklada je v Ljubljani.
(7) Nepremičninski sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od
svojih naložb in z drugimi sredstvi.
(8) Organi nepremičninskega sklada so skupščina, nadzorni svet in
direktor.
(9) Funkcijo skupščine nepremičninskega sklada izvaja svet
zavoda.
(10) Nepremičninski sklad ima statut, ki ga sprejme skupščina
nepremičninskega sklada in h kateremu daje soglasje Vlada Republike
Slovenije.
(11) Minister, pristojen za delo, s sklepom zadrži izvršitev
odločitve, ki jo sprejme skupščina nepremičninskega sklada, če
oceni, da ni zakonita oziroma ni skladna z državnim proračunom ali
z razvojnimi načrti Republike Slovenije za varstvo starejših in o
tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
ŠTIRINAJSTI DEL
KAZENSKE DOLOČBE
379. člen
(globe za prekršek pravne osebe v obveznem pokojninskem in
invalidskem zavarovanju)
(1) Z globo najmanj 2.100 eurov se kaznuje za prekršek:
– delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost,
ne zagotovi pravice do premestitve (81. člen tega zakona v zvezi s
101. členom ZPIZ-1) ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od
polnega (82. člen tega zakona);
– delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost,
ne omogoči poklicne rehabilitacije (79. člen tega zakona).
(2) Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pri
pravni osebi, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 2.100 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec,
ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zavodu ne omogoči
nadzora nad poslovnimi knjigami v postopku kontrole pravilnosti
plačila prispevkov (tretji odstavek 158. člena tega zakona).
(4) Z globo najmanj 840 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec
ali drug dajalec podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega
zakona, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če zavodu v predpisanem roku ne
sporoči podatkov o okoliščinah oziroma spremembah okoliščin, ki se
nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice po
tem zakonu, njihov obseg ali izplačevanje (119. člen tega
zakona);
(5) Z globo najmanj 500 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec iz
drugega odstavka 140. člena tega zakona, ki je oseba in ne opravlja
dejavnosti, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(6) Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje uživalec pravic in
odgovorna oseba pri pravni osebi, ki stori prekršek iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena.
380. člen
(globe za prekršek zavezanca v poklicnem pokojninskem
zavarovanju ali dodatnem zavarovanju)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje zavezanec iz prvega
odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna oseba in zaposluje
nad 50 delavcev, če zavarovanca ni vključil v poklicno zavarovanje
skladno z določbo drugega odstavka 200. člena tega zakona.
(2) Z globo od 600 do 1.500 eurov se kaznuje zavezanec iz prvega
odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna oseba in zaposluje do
vključno 50 delavcev, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja drugo dejavnost ter zaposluje
delavce, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 450 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena
kaznuje odgovorna oseba pri zavezancu iz prvega in drugega odstavka
tega člena.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje
delodajalec, ki:
– v nasprotju z določbami 233. člena tega zakona ne omogoči
vključitve v dodatno zavarovanje vsem zaposlenim pod enakimi
pogoji;
– ni poravnal obveznosti iz naslova izvedbe vplačil v
kolektivno zavarovanje, čeprav za obdobje, ko vplačila niso bila
izvedena, predhodno ni sklenil mirovanja dodatnega zavarovanja v
skladu z določbo prvega odstavka 246. člena tega zakona.
(5) Z globo 450 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje
odgovorna oseba delodajalca.
(6) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se za prekršek
kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo,
pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:
– ne predloži obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje ali ne
predloži obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje na predpisan
način oziroma v predpisanih rokih skladno z določbami šestega
odstavka 200. člena tega zakona;
– ne plača prispevkov za poklicno zavarovanje davčnega zavezanca
skladno z določbami šestega odstavka 200. člena tega zakona;
– v obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje iz šestega odstavka
200. člena tega zakona navede neresnične, nepravilne ali nepopolne
podatke;
– ne sporoči upravljavcu sklada čas mirovanja poklicnega
zavarovanja skladno z določbami šestnajstega odstavka 200. člena
tega zakona;
– upravljavcu sklada sporoči podatke o mirovanju in prenehanju
poklicnega zavarovanja v nasprotju z določbami enajstega in
trinajstega odstavka 200. člena tega zakona.
(7) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(8) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz
šestega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se
odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega
člena kaznuje z globo 800 do 4.000 eurov.
381. člen
(hujše kršitve upravljavca pokojninskega sklada)
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
upravljavec pokojninskega sklada:
– če ne vodi registra osebnih računov članov pokojninskega sklada
za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja (prvi odstavek 243. člena
tega zakona);
– če prenese storitve upravljanja pokojninskega sklada na drugo
osebo v nasprotju z 259. členom tega zakona;
– če za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sklene
pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom (prvi
odstavek 263. člena tega zakona);
– če pred sklenitvijo ali pred spremembo pogodbe o opravljanju
skrbniških storitev s skrbnikom ne pridobi dovoljenja Agencije za
trg vrednostnih papirjev (četrti odstavek 263. člena tega zakona v
zvezi s prvim in petim odstavkom 183. člena Zakona o investicijskih
skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12
– ZPre-1C in 55/12; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2);
– če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja
in premoženja drugih pokojninskih skladov, ki jih upravlja, ali
drugega premoženja, ki ga upravlja (264. člen tega zakona);
– če pridobi pomembnejši vpliv na upravljanje izdajatelja
vrednostnega papirja v nasprotju z 275. členom tega zakona;
– če za račun pokojninskega sklada sklepa posle v nasprotju z 277.
ali prvim odstavkom 278. člena tega zakona;
– če za račun pokojninskega sklada izda poroštvo ali kakšno drugo
obliko jamstva (prvi odstavek 280. člena tega zakona);
– če zastavi ali kako drugače obremeni premoženje pokojninskega
sklada (prvi odstavek 282. člena tega zakona);
– če ne vodi poslovnih knjig ali poslovnih poročil pokojninskega
sklada v skladu s 286. členom tega zakona;
– če pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada ne pridobi dovoljenja Agencije za trg
vrednostnih papirjev za upravljanje tega sklada (299. člen tega
zakona);
– če v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev ne oblikuje
rezervacij v skladu s četrtim odstavkom 313. člena tega zakona;
– če v primeru, ko vrednost rezervacij iz četrtega odstavka 313.
člena tega zakona doseže 20 % kapitala upravljavca, v roku in na
način iz sedmega odstavka 313. člena tega zakona ne vplača denarnih
sredstev;
– če prenese upravljanje pokojninskega sklada na drugega
upravljavca brez dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev
(314. člen tega zakona);
– če na zahtevo članov ne prenese upravljanja pokojninskega sklada
na drugega upravljavca (315. člen tega zakona);
– če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega
pokojninskega sklada o tem ne obvesti Agencije za trg vrednostnih
papirjev, članov ali javnosti (320. člen tega zakona v zvezi s
prvim odstavkom 304. člena ZISDU-2);
– če na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije
za zavarovalni nadzor ne poroča v rokih in na način, ki ga določi
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni
nadzor na podlagi 367. člena tega zakona;
– če pooblaščeni osebi pristojnega nadzornega organa ne omogoči
pregleda poslovanja na način, kot ga določa zakon, ki ureja
postopek nadzora nadzornega organa.
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena
posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene
protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
ali njegovega namena koristoljubnosti, se upravljavec pokojninskega
sklada kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba
upravljavca pokojninskega sklada pa z globo od 2.500 do 12.000
eurov.
382. člen
(lažje kršitve upravljavca pokojninskega sklada)
(1) Z globo od 400 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
upravljavec pokojninskega sklada:
– če članu ne pošlje potrdila o stanju na osebnem računu člana in
podatka o vseh vplačilih v pokojninski sklad v preteklem letu in v
roku kot je določen (prvi odstavek 251. člena tega zakona);
– če članu na njegovo zahtevo ne poda informacij iz prvega odstavka
254. člena tega zakona;
– če članu na njegovo zahtevo ne izroči brezplačno dokumentov iz
253. člena tega zakona (drugi odstavek 254. člena tega zakona);
– če si provizije za upravljanje pokojninskega sklada ali stroške
upravljanja pokojninskega sklada obračunava ali izplačuje v
nasprotju z 260. ali 261. členom tega zakona;
– če skrbniku iz premoženja pokojninskega sklada poleg provizije in
stroškov, kot jih dovoljuje zakon, povrne še kakšne druge stroške
(četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s četrtim odstavkom
177. člena ZISDU-2);
– če se za račun pokojninskega sklada zadolžuje v nasprotju z 279.
členom tega zakona;
– če za račun pokojninskega sklada kot prodajalca sklene pogodbo o
prodaji finančnih instrumentov iz prvega odstavka 281. člena tega
zakona, če pokojninski sklad ob njeni sklenitvi ni bil imetnik teh
finančnih instrumentov (281. člen tega zakona);
– če za račun pokojninskega sklada posoja vrednostne papirje ali
drugo premoženje pokojninskega sklada v nasprotju s tretjim
odstavkom 282. člena tega zakona;
– če ne določi in ne izvaja ukrepov za obvladovanje tveganj v
skladu z 284. členom tega zakona;
– če pred spremembo pravil upravljanja pokojninskega sklada ne
pridobi soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev (prvi
odstavek 305. člena tega zakona) ali Agencije za zavarovalni nadzor
(šesti odstavek 323. člena tega zakona);
– če članu ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz 310.
člena tega zakona;
– če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega
pokojninskega sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti ali
nadaljuje s sprejemanjem vplačil (tretji odstavek 320. člena tega
zakona v zvezi s prvim ali drugim odstavkom 306. člena
ZISDU-2);
– če si po nastopu razloga za začetek likvidacije pokojninskega
sklada izplača provizijo za upravljanje v nasprotju s tretjim
odstavkom 320. člena tega zakona v zvezi s tretjim odstavkom 306.
člena ZISDU-2.
(2) Z globo od 40 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
383. člen
(hujše kršitve skrbnika)
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
skrbnik:
– če ne opravlja storitve vodenja računov in hrambe vrednostnih
papirjev ter ne izpolnjuje drugih obveznosti iz četrtega odstavka
263. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 174. člena
ZISDU-2;
– če z upravljavcem pokojninskega sklada sklene posel nakupa ali
prodaje ali drug posel, katerega predmet je naložba pokojninskega
sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve in ki ga upravlja
ta upravljavec pokojninskega sklada (četrti odstavek 263. člena
tega zakona v zvezi s prvim in drugim odstavkom 170. člena
ZISDU-2);
– če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja
in premoženja drugih pokojninskih skladov, za katere opravlja
skrbniške storitve, ali od drugega premoženja na način, določen v
264. členu tega zakona v zvezi z 187. in 188. členom ZISDU-2;
– če vrednostnih papirjev, ki so bili izdani kot pisne listine in
niso v zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, ne hrani ločeno
od vrednostnih papirjev drugega pokojninskega sklada in drugih
vrednostnih papirjev, ki jih hrani (četrti odstavek 263. člena tega
zakona v zvezi z šestim odstavkom 187. člena ZISDU-2);
– če brez pisnega pogodbenega pooblastila prenese opravljanje
posameznih skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo
ali prenese opravljanje skrbniških storitev na banko ali drugo
finančno družbo, ki nima dovoljenja pristojnega organa za
opravljanje teh storitev (četrti odstavek 263. člena tega zakona v
zvezi s prvim odstavkom 181. člena ZISDU-2);
– če izvrši nalog upravljavca pokojninskega sklada za izplačilo v
breme posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v
nasprotju s tem zakonom in pravili upravljanja pokojninskega sklada
(267. člen tega zakona);
– če izda upravljavcu pokojninskega sklada soglasje za najetje
kredita za račun pokojninskega sklada, čeprav so pogoji kredita
manj ugodni kot običajni tržni pogoji (tretji odstavek 279. člena
tega zakona);
– če sklene posel s pokojninskim skladom, za katerega opravlja
skrbniške storitve (2. točka prvega odstavka 278. člena tega
zakona).
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjih členov.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena
posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene
protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
ali njegovega namena koristoljubnosti, se skrbnik kaznuje z globo
od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba skrbnika pa z globo od
2.500 do 12.000 eurov.
384. člen
(lažje kršitve skrbnika)
(1) Z globo od 400 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
skrbnik:
– če v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos
upravljanja pokojninskega sklada iz 319. člena tega zakona ne
opravi postopka zbiranja ponudb upravljavcev pokojninskih skladov,
ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja pokojninskega sklada
in so pripravljene prevzeti upravljanje pokojninskega sklada (drugi
odstavek 319. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 274.
člena ZISDU-2);
– če v primeru iz prvega odstavka 320. člena tega zakona ne začne
likvidacije pokojninskega sklada (tretji odstavek 320. člena tega
zakona v zvezi s prvim odstavkom 275. člena ZISDU-2);
– če ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 320. člena tega
zakona v zvezi s tretjim odstavkom 305. člena ZISDU-2.
(2) Z globo od 40 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
385. člen
(kršitve drugih oseb)
(1) Z globo od 1.250 eurov do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost:
– če zbira denarna sredstva ali posreduje pri zbiranju denarnih
sredstev ali kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih
sredstev v nasprotju s tretjim odstavkom 216. člena tega
zakona;
– če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski
sklad ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi
katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in ni
oseba iz 297. člena tega zakona ali če upravlja vzajemni
pokojninski sklad ali podsklad krovnega pokojninskega sklada ali
kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se
izvaja naložbena politika življenjskega cikla, ki zagotavlja
zajamčeno donosnost in ni oseba iz 297. člena tega zakona;
– če uporablja ime ali firmo v nasprotju drugim odstavkom 256.
člena tega zakona.
(2) Z globo od 125 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje
posameznik:
– če zbira denarna sredstva ali posreduje pri zbiranju denarnih
sredstev ali kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih
sredstev v nasprotju s tretjim odstavkom 216. člena tega
zakona;
– če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski
sklad ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi
katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in ni
oseba iz 297. člena tega zakona ali če upravlja vzajemni
pokojninski sklad ali podsklad krovnega pokojninskega sklada ali
kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se
izvaja naložbena politika življenjskega cikla, ki zagotavlja
zajamčeno donosnost in ni oseba iz 297. člena tega zakona.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena
posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene
protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
ali njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, posameznik
pa z globo od 400 do 3.600 eurov, odgovorna oseba pravne osebe in
samostojnega podjetnika posameznika pa z globo od 2.500 do 12.000
eurov.
386. člen
(prekrškovni organ)
(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz 381. do 385. člena
tega zakona, je pristojni nadzorni organ iz 350. in 351. člena tega
zakona.
(2) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz prvega in drugega
odstavka 379. člena tega zakona in iz prvega do petega odstavka
380. člena tega zakona, je inšpektorat.
(3) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz tretjega, četrtega,
petega in šestega odstavka 379. člena tega zakona, je zavod.
(4) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz šestega, sedmega in
osmega odstavka 380. člena tega zakona, je upravljavec Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
387. člen
(zastaranje)
(1) Postopek o prekršku za prekrške tretjega odstavka 381. člena,
tretjega odstavka 383. člena in tretjega odstavka 385. člena tega
zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil
prekršek storjen.
(2) Zastaranje postopka o prekrških pretrga vsako dejanje organa,
pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška.
(3) Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa
postopek o prekrških iz prvega odstavka tega člena v nobenem
primeru ni več mogoč, ko preteče šest let od dneva, ko je bil
prekršek storjen.
388. člen
(višina glob)
Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku
izrečejo v katerikoli višini razpona, predpisani s tem zakonom.
PETNAJSTI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
389. člen
(varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih)
Uživalcem, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja do uveljavitve tega zakona, se od
uveljavitve tega zakona naprej zagotavljajo pravice v obsegu,
določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, in
se usklajujejo po določbah tega zakona.
390. člen
(postopki pred uveljavitvijo tega zakona)
(1) V postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali
za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo
tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve
tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se pravice na podlagi
invalidnosti določijo po predpisih, veljavnih na dan nastanka
invalidnosti. Pri uveljavitvi pravic na podlagi invalidnosti,
nastali do 31. decembra 2012 se pri izračunu pokojninske osnove
upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom in tako
izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732.
(3) Upravičencem iz drugega odstavka tega člena, pri katerih je
invalidnost nastala do 31. decembra 2012 ter upravičencem iz 391.,
394. ali iz tretjega odstavka 395. člena tega zakona, se v primeru,
če odmerjena pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu
uveljavitve pravice ne dosega ali preseže znesek pokojnine,
odmerjene od najnižje ali najvišje pokojninske osnove, določene s
tem zakonom in preračunane s faktorjem 0,732, pokojnina odmeri od
tako preračunane najnižje ali najvišje pokojninske osnove.
(4) Upravičencem iz prejšnjega odstavka je zagotovljena najnižja
pokojnina v višini, določeni v 39. členu tega zakona.
391. člen
(varstvo pričakovanih pravic)
(1) Osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih
do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko
uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi
tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se za priznanje in odmero
starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice oziroma do dneva
prenehanja zavarovanja upoštevajo: pokojninska in dodana doba,
osnove, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, način
določitve pokojninske osnove (18 letno povprečje), vrednotenje
pokojninske dobe ter možna zmanjšanja in povečanja te
pokojnine.
(3) Pri odmeri pokojnine po prvem in drugem odstavku tega člena se
pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki
določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova
preračuna s faktorjem 0,732.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ostane v
zavarovanju, ob izpolnitvi pogojev uveljavi pravico do pokojnine iz
drugega odstavka 40. člena tega zakona, se ji ta pokojnina in
pokojnina po prenehanju zavarovanja, ne glede na prvi odstavek tega
člena, odmeri izključno po določbah tega zakona.
(5) Pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona izpolni tudi
zavarovanec, ki je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevek za
dokup pokojninske dobe, s katero bi izpolnil pogoje za pridobitev
te pokojnine, odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila
izdana po uveljavitvi tega zakona.
392. člen
(varstvo pravic družinskih članov)
(1) Družinski člani umrlega, ki so do uveljavitve tega zakona
izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali družinske
pokojnine po 110., 119., 421., 425. in 426. členu ZPIZ-1, lahko
uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine po ZPIZ-1
tudi po uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji določeni v
109. členu ZPIZ-1.
(2) Za ugotovitev pogoja preživljanja in odmere pokojnine osebam iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, veljavni na dan
uveljavitve pravice do pokojnine.
(3) Družinskim članom uživalcev pokojnin po posebnih predpisih se
vdovska pokojnina ali družinska pokojnina prizna in odmeri pod
pogoji, določenimi s tem zakonom, od pokojnine, do katere je bil
umrli upravičen ob smrti.
(4) Vdovska pokojnina, pridobljena do 31. decembra 2011 v višini,
določeni v šestem odstavku 12. člena Zakona o varstvenem dodatku
(Uradni list RS, št. 10/08, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 –
ZSVarPre-A), se od uveljavitve tega zakona usklajuje tako kot
pokojnine po določbah tega zakona.
393. člen
(pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po tem
zakonu)
(1) Osebe, ki po uveljavitvi tega zakona nimajo lastnosti
zavarovanca po tem zakonu, imele pa so lastnost zavarovanca po
prejšnjih predpisih, lahko uveljavijo pravice iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2) Pravico do družinske ali vdovske pokojnine lahko pod pogoji in
na način, ki jih določa ta zakon, uveljavijo družinski
člani osebe iz prejšnjega odstavka, prav tako pa tudi družinski
člani uživalca pokojnine po prejšnjih predpisih, če izpolnjujejo
pogoje, ki jih določa ta zakon za družinske člane.
394. člen
(varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in
prejemnike poklicne pokojnine)
(1) Zavarovanec, ki je na dan 31. decembra 2012 uživalec denarnega
nadomestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer
brezposelnosti oziroma predpisih o urejanju trga dela in je to
pravico užival vse do izteka obdobja, za katerega mu je bila
dodeljena, ali mu je ta pravica po teh predpisih mirovala, ker je
bil vključen v javna dela in je v tem času dopolnil pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi,
veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(2) Zavarovanec, ki je na dan 31. decembra 2012 vključen v obvezno
zavarovanje na podlagi plačila prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki mu
jih plačuje zavod za zaposlovanje, in je v tem času dopolnil pogoje
za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi,
veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(3) Zavarovanec, ki je na dan 31. decembra 2012 uživalec pravice iz
prvega odstavka in po prenehanju te pravice pridobi še pravico iz
prejšnjega odstavka, in je v tem času dopolnil pogoje za pridobitev
pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi, veljavnimi do
uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih
do uveljavitve tega zakona.
(4) Zavarovanec, ki mu je na dan 31. decembra 2012 manjkalo za
pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih
do uveljavitve tega zakona, do tri leta starosti in tri leta
pokojninske dobe ali manj in ima na ta dan priznan status delovnega
invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, se lahko upokoji po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ko dopolni
manjkajočo starost in pokojninsko dobo. Invalid II. ali III.
kategorije invalidnosti, ki je na dan 31. decembra 2012 prijavljen
pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in mu je na ta dan
manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih
veljavnih do uveljavitve tega zakona do pet let starosti in pet let
pokojninske dobe ali manj, se lahko upokoji po predpisih veljavnih
do uveljavitve tega zakona, ko dopolni manjkajočo starost in
pokojninsko dobo.
(5) Pravico do starostne pokojnine ima tudi zavarovanec, ki mu je
do 31. decembra 2012 po predpisih o delovnih razmerjih odpovedana
pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga
nesposobnosti, in mu je po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju
za primer brezposelnosti zagotovljeno denarno nadomestilo do
izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne
pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(6) V primeru, če se med prejemanjem poklicne pokojnine spremenijo
pogoji za starostno upokojitev v obveznem pokojninskem zavarovanju,
so vsi prejemniki poklicnih pokojnin upravičeni do uveljavljanja
pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod
pogoji, ki so veljali ob času pridobitve pravice do poklicne
pokojnine.
(7) Zavarovanec, ki mu bo na podlagi postopkov ugotavljanja
prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev v skladu s 97.
členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02,
79/06 – ZZZPB-F, 103/07, 45/08 – ZArbit) o katerih je bil Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje obveščen pred 31. decembrom
2012, odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov do 30.
junija 2013, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do
uveljavitve tega zakona, pod pogojem, če mu je na dan 31. decembra
2012 manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona do tri leta
starosti in tri leta pokojninske dobe ali manj.
(8) Upravičencem iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki pridobijo
pravico do starostne pokojnine po predpisih veljavnih do tega
zakona, se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo
valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom in tako izračunana
pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732.
395. člen
(ponovna odmera pokojnine uživalcu pokojnine po prejšnjih
predpisih)
(1) Uživalcu delne pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do
uveljavitve tega zakona, se ob prenehanju zavarovanja starostna
pokojnina odmeri na način, določen v 58. ali 417. členu ZPIZ-1.
(2) Uživalcu starostne pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih
do uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo ponovno vključil v
obvezno zavarovanje, se ob prenehanju ponovnega zavarovanja
starostna pokojnina odmeri na način, določen v 180. ali 417. členu
ZPIZ-1.
(3) Pri odmeri pokojnine po prvem ali drugem odstavku tega člena se
pri izračunu nove pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski
količniki določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska
osnova preračuna s faktorjem 0,732.
396. člen
(uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po
prejšnjih predpisih, ter ukinitev pravice uživalcem, ki so že
izpolnili pogoje za upokojitev)
(1) Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in
III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se
uporabljali do 31. decembra 2002, in uživalci pravic na podlagi
preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti)
po ZPIZ-1, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Denarna nadomestila se uživalcem iz prejšnjega odstavka
usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine po tem zakonu.
(3) Uživalci pravic iz prvega odstavka tega člena lahko pridobijo
pravice po tem zakonu le v primeru poslabšanja že ugotovljene
invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se zavarovancem,
ki na dan 31. decembra 2012 niso v delovnem razmerju ali niso
obvezno zavarovani, so pa prejemniki nadomestil iz invalidskega
zavarovanja in izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do
starostne pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega
zakona, z uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma najkasneje s
1. majem 2013 preneha izplačevati nadomestilo iz invalidskega
zavarovanja, če do tega datuma ne uveljavijo pravice do
pokojnine.
397. člen
(pravice invalidov III. kategorije)
(1) Zavarovanec iz drugega in tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1,
ki ni pridobil pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III.
kategorije ali II. kategorije invalidnosti po dopolnjenem 50. letu
starosti, lahko po uveljavitvi tega zakona zahteva, da se mu prizna
pravica iz invalidskega zavarovanja, če na dan 31. decembra 2012
izpolnjuje pretežnost zavarovanja za širši obseg pravic po
ZPIZ-1.
(2) Pravica iz invalidskega zavarovanja se zavarovancu iz
prejšnjega odstavka prizna od prvega dne naslednjega meseca po
vložitvi zahteve.
398. člen
(upoštevanje znižanja starostne meje po prejšnjih
predpisih)
(1) Zavarovanci, ki so na dan 1. januarja 2001 delali na delovnih
mestih, na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in
imeli najmanj 25 let (moški) ali 23 let (ženske) pokojninske dobe,
imajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in
do znižanja starostnih mej za pridobitev pravice do starostne
pokojnine, določenih v 27. členu tega zakona, na način, kot je bil
določen s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zavarovancem, ki se
jim je do 31. decembra 2000 štela zavarovalna doba s povečanjem,
starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
določene v 27. členu tega zakona, znižajo za toliko mesecev, za
kolikor je bila povečana zavarovalna doba.
(3) Zavarovancem, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem
na podlagi osebnih okoliščin po predpisih, veljavnih do 31.
decembra 1999, zavarovancem iz 201. člena ZPIZ-1 in zavarovancem iz
138. člena tega zakona, se starostna meja za pridobitev pravice do
starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša
povečanje zavarovalne dobe ali prišteta doba.
(4) Če je zavarovanec upravičen do znižanja starostne meje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27. členu v povezavi z
28. členom tega zakona in po prvem do tretjem odstavku tega člena,
se znižanje izvede najprej skladno s prvim do tretjim odstavkom
tega člena, nato pa se tako znižana starostna meja zniža še po 28.
členu tega zakona, vendar največ do minimalnih starostnih mej,
določenih v 28. členu tega zakona.
(5) Zavarovalna doba s povečanjem, dopolnjena do uveljavitve
ZPIZ-1, se šteje v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do
uveljavitve tega zakona.
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka 204. člena tega zakona o
dopolnitvi zahtevane starosti, pridobi zavarovanec v obdobju od
uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2019 pravico do poklicne
pokojnine, ko glede na stopnjo povečanja na delovnem mestu, kjer se
je v skladu s prejšnjimi predpisi zavarovalna doba štela s
povečanjem po stopnji 12/17, doseže starost 51 let in 6 mesecev, po
stopnji 12/18 pa starost 50 let.
399. člen
(postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do
starostne pokojnine po posebnih predpisih)
(1) Ne glede na določbe:
– Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno
besedilo, 22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF,
96/12 – ZPIZ-2, 15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol) in
– Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/06
– uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 –
ZPIZ-2, 109/12 in 54/15),
zavarovanec ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine pred
dopolnitvijo starosti in pokojninske dobe:
Leto
|
Starost
|
Pokojninska doba
|
moški
|
ženska
|
moški
|
ženska
|
leta/meseci
|
leta/meseci
|
leta/meseci
|
leta/meseci
|
2016
|
56
|
53
|
36
|
33
|
2017
|
56/3
|
53/3
|
36/3
|
33/3
|
2018
|
56/6
|
53/6
|
36/6
|
33/6
|
2019
|
56/9
|
53/9
|
36/9
|
33/9
|
2020
|
57
|
54
|
37
|
34
|
2021
|
57/3
|
54/3
|
37/3
|
34/3
|
2022
|
57/6
|
54/6
|
37/6
|
34/6
|
2023
|
57/9
|
54/9
|
37/9
|
34/9
|
2024
|
58
|
55
|
38
|
35
|
2025
|
58/3
|
55/3
|
38/3
|
35/3
|
2026
|
58/6
|
55/6
|
38/6
|
35/6
|
2027
|
58/9
|
55/9
|
38/9
|
35/9
|
2028
|
59
|
56
|
39
|
36
|
2029
|
59/3
|
56/3
|
39/3
|
36/3
|
2030
|
59/6
|
56/6
|
39/6
|
36/6
|
2031
|
59/9
|
56/9
|
39/9
|
36/9
|
2032
|
60
|
57
|
40
|
37
|
2033
|
|
57/3
|
|
37/3
|
2034
|
|
57/6
|
|
37/6
|
2035
|
|
57/9
|
|
37/9
|
2036
|
|
58
|
|
38
|
2037
|
|
58/3
|
|
38/3
|
2038
|
|
58/6
|
|
38/6
|
2039
|
|
58/9
|
|
38/9
|
2040
|
|
59
|
|
39
|
2041
|
|
59/3
|
|
39/3
|
2042
|
|
59/6
|
|
39/6
|
2043
|
|
59/9
|
|
39/9
|
2044
|
|
60
|
|
40
|
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka, ki so delali na delovnih
mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, se
starostne meje iz prejšnjega odstavka znižajo za toliko mesecev,
kolikor je znašalo povečanje zavarovalne dobe, vendar največ
do:
Starost
|
leta/meseci
|
2016
|
51
|
2017
|
51/3
|
2018
|
51/6
|
2019
|
51/9
|
2020
|
52
|
2021
|
52/3
|
2022
|
52/6
|
2023
|
52/9
|
2024
|
53
|
2025
|
53/3
|
2026
|
53/6
|
2027
|
53/9
|
2028
|
54
|
400. člen
(upoštevanje plačil po prejšnjih predpisih)
(1) Pri izračunu pokojninske osnove se za obdobja do uveljavitve
tega zakona upoštevajo plače in osnove, od katerih so bili plačani
prispevki, po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(2) Pri izračunu pokojninske osnove se za čas do 31. decembra 1991
prejete plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki,
upoštevajo v neto zneskih, za čas od 1. januarja 1992 do 31.
decembra 2012 pa se preračunajo v neto zneske po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(3) Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa do
uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), se upošteva pri
izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je
po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot posebni delovni pogoj.
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa za obdobje od
1. aprila 1992 do uveljavitve tega zakona, se pri izračunu
pokojninske osnove upošteva največ za toliko ur dela preko polnega
delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih
razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki.
401. člen
(pravice iz zavarovanja za ožji obseg)
(1) Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po tem zakonu
pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se pokojnina
odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz
prvega odstavka 36. člena tega zakona, vendar najmanj v višini 26 %
najnižje pokojninske osnove.
(2) Zavarovanci iz prejšnjega odstavka nimajo pravice do delne
pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.
(3) Zavarovanci iz prvega odstavka tega člena nimajo pravic na
podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti, razen
invalidske pokojnine.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena imajo pravico
do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni zavarovanci iz
100. člena tega zakona.
401.a člen
(enakost pravic glede na vplačane prispevke)
(1) Zavarovancem iz 11. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in
Uradni list RS, št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91; v nadaljnjem
besedilu: ZPIZ/83), ki so vplačevali prispevke vsaj v enaki višini
kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, se za
obdobja tako plačanih prispevkov zagotavljajo enake pravice iz
obveznega zavarovanja kot zavarovancem iz drugega odstavka 10.
člena ZPIZ/83.
(2) Uživalec pokojnine, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom
upravičen do višje pokojnine, lahko zahteva novo odmero pokojnine.
Zavarovanec, ki se mu izplačuje del pokojnine in je v skladu s
prejšnjim odstavkom upravičen do višjega dela pokojnine, lahko
zahteva novo odmero dela pokojnine.
402. člen
(izplačevanje invalidnin, odpravnin in oskrbnin ter škoda iz
naslova invalidnin)
(1) Uživalcem invalidnin, ki so pridobili pravico po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona, se izplačuje denarno
nadomestilo za telesno okvaro v znesku, kot je bil določen za
zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Odpravnine in oskrbnine, ki so bile priznane pred uveljavitvijo
tega zakona, se izplačujejo v znesku, kot je bil določen za zadnji
mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz
190. in 191. člena tega zakona, obsega tudi škodo iz naslova
izplačanih invalidnin za telesno okvaro, priznano po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona.
403. člen
(izvedenska mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare)
(1) Vrste in stopnje telesnih okvar iz osmega odstavka 181. člena
tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju z
ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo
uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, se
pri pripravi izvedenskih mnenj iz osmega odstavka 181. člena tega
zakona uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar
(Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
(3) Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo
uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar,
lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu
telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89) pridobijo
tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., in
147. in 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali
poklicno bolezen.
(4) Invalidnina za telesno okvaro zaradi posledic poškodbe pri delu
ali poklicne bolezni za upravičence iz prejšnjega odstavka znaša od
uveljavitve tega zakona toliko, kot je bila določena za zadnji
mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(5) Invalidnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po
vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
(6) Izvedenska mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare iz tretjega
odstavka tega člena dajejo izvedenski organi Zavoda določeni s tem
zakonom.
(7) Zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del
zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine
za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena.
404. člen
(izplačevanje pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju
kmetov)
(1) Uživalcem pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov
(Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) se od uveljavitve tega zakona
izplačuje pokojnina v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec
pred uveljavitvijo tega zakona, in se usklajuje tako kot pokojnine
po tem zakonu.
(2) Po smrti uživalca pokojnine iz prejšnjega odstavka pridobi
njegov zakonec pravico do pokojnine pod pogoji iz 17. in 22. člena
Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79
in 1/82) in v višini, določeni v 25. členu navedenega zakona.
405. člen
(usklajevanje dodatka upravičencem do pokojnin iz republik
nekdanje SFRJ in preživnine po predpisih o preživninskem varstvu
kmetov)
Dodatek po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim
državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ
(Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 10/08 –
ZvarDod, 61/10 in 40/11 – ZSVarPre) in preživnina po Zakonu o
preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79, 1/86,
114/06 – ZUTPg, 10/08 – ZvarDod, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 –
ZSVarPre-A) pridobljena do 31. decembra 2011, se od uveljavitve
tega zakona usklajujeta tako kot pokojnine po določbah tega
zakona.
406. člen
(uskladitev lastnosti zavarovanca)
(1) Osebe, ki so bile ob uveljavitvi tega zakona na šolanju in so
opravljale samostojno dejavnost, se morajo od prvega dne po izteku
šolskega leta, v katerem je začel veljati ta zakon, obvezno
zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost.
(2) Osebe, ki so se na podlagi 18. člena ZPIZ-1 odjavile ali
vložile odjavo iz zavarovanja do 31. decembra 2012, ker njihov
dobiček v zadnjih treh letih ni presegal zneska minimalne plače in
so ob uveljavitvi tega zakona še vpisane v ustrezni register za
opravljanje samostojne dejavnosti, se morajo v roku enega leta po
uveljavitvi tega zakona obvezno zavarovati.
(3) Zavod na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in
poslovnega registra za osebe iz prvega in drugega odstavka tega
člena, ki se v roku iz prejšnjih odstavkov niso vključile v
zavarovanje, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1.
januarja 2014 naprej.
(4) Uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja delo
ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost
zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, najpozneje v roku
enega leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z
določbami 116. člena tega zakona. Ponovno lastnost zavarovanca
pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje.
(5) Uživalcu pokojnine, ki v roku, določenem v prejšnjem odstavku,
ne uskladi svojega statusa, se od prvega dne naslednjega meseca po
preteku roka preneha izplačevati pokojnina, zavod pa na način,
določen v tretjem odstavku tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi
lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.
(6) Črtan skladno z 38. členom
ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13).
(7) Do ureditve v zakonu, ki ureja zavarovanje za starševsko
varstvo, se osebe iz petega odstavka 19. člena tega zakona obvezno
zavarujejo za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca po stopnji
0,10 % in prispevek delodajalca po stopnji 0,10 % plačuje Republika
Slovenija od osnove, ki je določena za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
(8) Za zavarovance, ki so ob uveljavitvi tega zakona vključeni v
obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja rejniške dejavnosti kot
poklic, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi
podatkov ministrstva, pristojnega za družino, izvede spremembe
podatkov o zavarovanju zaradi uskladitve s petim odstavkom 19.
člena tega zakona.
407. člen
(uskladitev določb o zavarovanju kmetov)
(1) Zavarovanci, ki so bili do uveljavitve tega zakona vključeni v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ukrepov
kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega gospodarstva, so od
uveljavitve tega zakona zavarovani po šestem odstavku 25. člena
tega zakona in plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil
obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega
zakona.
(2) Osnova iz prejšnjega odstavka se usklajuje s stopnjami rasti
minimalne plače.
(3) Zavarovanci, ki so bili v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega
zakona vključeni v zavarovanje na podlagi šeste alineje prvega
odstavka 34. člena ZPIZ-1, lahko ostanejo vključeni v zavarovanje
pod enakimi pogoji tudi po uveljavitvi tega zakona, tako da
plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan
prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(4) Osnova iz prejšnjega odstavka se usklajuje na način, določen v
drugem odstavku tega člena.
(5) Ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka 153. člena
tega zakona je do ureditve v predpisih s področja kmetijstva
zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za zavarovance iz 17.
člena tega zakona, iz petega in šestega odstavka 25. člena tega
zakona ter za zavarovance iz prvega in tretjega odstavka tega člena
Republika Slovenija.
408. člen
(dokup dobe študija v prehodnem obdobju)
(1) Zavarovanec lahko v treh letih po uveljavitvi tega zakona
uveljavi pravico do dokupa dveh let dobe za čas zaključenega
dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem času ni bil
vključen v obvezno zavarovanje, pod pogojem, da ima ob vložitvi
zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa
(moški) oziroma 35 let pokojninske dobe brez dokupa (ženske).
(2) Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz prejšnjega
odstavka je enaka 70 % osnove iz 151. člena tega zakona. Prispevek
za dokup pokojninske dobe je zavarovanec dolžan plačati v enkratnem
znesku v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
(3) Ne glede na drugi odstavek 30. člena tega zakona se za izračun
pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz drugega odstavka tega
člena.
409. člen
(konstituiranje sveta zavoda)
(1) Svet zavoda se konstituira v skladu z določbami 186. člena tega
zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Svet zavoda, ki deluje ob uveljavitvi tega zakona, deluje
naprej v isti sestavi do konstituiranja sveta zavoda v skladu s tem
zakonom.
(3) Svet zavoda je dolžan uskladiti statut in druge splošne akte
zavoda, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, najkasneje v treh
mesecih po konstituiranju.
410. člen
(odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo
prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu)
(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena in drugega
odstavka 152. člena tega zakona, v prehodnem obdobju najnižja
osnova za plačilo prispevkov od plače in nadomestila plače v
obdobju od leta 2014 do vključno leta 2017 znaša 52 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane
na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 %
zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni
točki tako, da v letu 2018 znaša 54 %, v letu 2019 znaša 56 %, v
letu 2020 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(2) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena
tega zakona za zavarovance iz 15. in 17. člena tega zakona v
prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove
in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014 znaša 52 %
zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne
doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve
odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 54 %, v letu 2016 znaša
56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(3) Ne glede na določbo drugega stavka drugega odstavka 145. člena
tega zakona se za zavarovance iz 15. člena tega zakona ugotovljeni
dobiček za določitev zavarovalne osnove iz prvega odstavka 145.
člena tega zakona v letu 2014 zniža za 30 % in v letu 2015 za 28
%.
(4) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena
tega zakona za zavarovance iz 16. člena tega zakona v prehodnem
obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in
najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014 znaša 60 % zadnje
znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec, nato pa se od leta 2015 do leta 2020 znesek
vsako leto zvišuje za pet odstotnih točk, dokler ne doseže zneska
90 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka 147. člena tega zakona v
prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov za
zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona v letu 2013
znaša 56 %, v letu 2014 znaša 57 %, v letu 2015 znaša 58 %, v letu
2016 znaša 59 %, od leta 2017 dalje pa 60 % zadnje znane povprečne
letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na
mesec.
(6) Ne glede na določbe četrtega odstavka 147. člena tega zakona v
prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014
znaša 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto,
dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek
zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 54 %, v
letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane
na mesec.
(7) Ne glede na določbe 149. člena tega zakona za zavarovance iz
drugega, tretjega in petega odstavka 25. člena tega zakona v
prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014
znaša 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto,
dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek
zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 54 %, v
letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane
na mesec.
(8) Ne glede na določbo šestega odstavka 130. člena tega zakona se
zavarovancem iz 18. člena tega zakona v prehodnem obdobju v letu
2014 prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 52 %
povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, nato
pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače iz
leta, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni
točki, tako da v letu 2015 znaša 54 %, v letu 2016 znaša 56 %, v
letu 2017 pa znaša 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero
se opravi izračun.
(9) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena in določbo
četrtega odstavka 144. člena tega zakona je najnižja osnova za
plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2014
minimalna plača.
(10) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena in določbo
četrtega odstavka 147. člena tega zakona je najnižja osnova za
plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega
zakona do vključno meseca februarja 2014 najnižja pokojninska
osnova, povečana za davke in prispevke, po predpisih, ki urejajo
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(11) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov so v letih 2013 in
2014 osnove za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižje
osnove za plačilo prispevkov določene v višini minimalne plače
Republike Slovenije.
411. člen
(določitev prehoda na zavarovalne osnove, določene v skladu s
145. členom tega zakona)
(1) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona, ki so do
uveljavitve tega zakona plačevali prispevke na podlagi zavarovalne
osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, plačujejo prispevke
od te zavarovalne osnove tudi za vsa obdobja po uveljavitvi tega
zakona do določitve nove zavarovalne osnove v skladu s 145. členom
tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 410. člena tega zakona ter
ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena tega zakona,
četrtega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega zakona
ter drugega odstavka 152. člena tega zakona je najnižja osnova za
plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2014
oziroma za osnove do vključno meseca februarja 2014 minimalna
plača.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka in ne glede na 149.
člen tega zakona znaša za osebe, ki so bile do 31. decembra 2012
prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi sedme
alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in so od uveljavitve tega
zakona dalje zavarovane po prvem odstavku 25. člena tega zakona,
najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 16 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane
na mesec, v letu 2014 18 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se
od leta 2015 do leta 2020 znesek vsako leto zvišuje za sedem
odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne
letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na
mesec.
412. člen
(rok vzpostavitve informacijskega sistema za informativno osebno
evidenco in roki za obveščanje)
(1) Zavod vzpostavi informacijski sistem, ki bo podlaga za vpogled
in posredovanje podatkov iz tretjega odstavka 140. člena tega
zakona, najpozneje do 1. januarja 2014.
(2) Finančna uprava zavodu zagotavlja podatke o obračunanih
prispevkih ter o plačilih prispevkov po posameznem zavarovancu za
izvajanje tretjega odstavka 140. člena tega zakona. Natančnejši
način in roki pošiljanja podatkov se uredijo z zakonom, ki ureja
matično evidenco.
(3) Zavod začne obveščati zavarovance iz šestega odstavka 140.
člena tega zakona s 1. januarjem 2015.
413. člen
(prehodne določbe poklicnega zavarovanja)
(1) Delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega
zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, so vsa
tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba
s povečanjem.
(2) Vlada Republike Slovenije v soglasju s socialnimi partnerji
določi merila in kriterije iz četrtega odstavka 199. člena tega
zakona ter po posvetovanju s socialnimi partnerji v roku šestih
mesecev od uveljavitve tega zakona izda uredbo, s katero se
določijo merila in kriteriji za ugotavljanje delovnih mest iz
prvega odstavka 199. člena tega zakona, potrebno dokumentacijo za
presojo težavnosti, škodljivosti in drugih omejitev na teh delovnih
mestih ter način in financiranje dela komisije iz 201. in 201.a
člena tega zakona.
(3) Uživalec poklicne pokojnine se obvezno zdravstveno zavaruje na
podlagi 10. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 –
ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV,
91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1,
95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ). Ne
glede na določbo druge alineje 2. točke 48. člena ZZVZZ in 2. točke
11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS,
št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odl.
US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 40/12 –
ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M, 99/13 – ZSVarPre-C in 26/14
– ZSDP-1) prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe
izven dela plačujejo uživalci poklicne pokojnine, pri čemer plačilo
prispevka v njihovem imenu in za njihov račun iz sredstev na
njihovem osebnem računu izvede upravljavec sklada. Ne glede na
določbo drugega odstavka 53. člena ZZVZZ je osnova za plačilo
prispevka iz prejšnjega stavka poklicna pokojnina, priznana s
potrdilom o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja, ki jo
uživalcu poklicne pokojnine izda upravljavec sklada. Za namen
urejanja obveznega zdravstvenega zavarovanja upravljavec sklada
posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije podatek o
datumu pridobitve in prenehanja pravice do poklicne pokojnine, ki
ga vodi v evidenci zavarovanih oseb.
(4) Plačilo prispevkov iz četrtega odstavka 202. člena tega zakona
se s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi tudi za
pripadnike Slovenske vojske, ki so pridobili pravico do poklicne
pokojnine pred uveljavitvijo tega zakona.
(5) Do uskladitve Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 –
uradno prečiščeno besedilo in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem
besedilu: ZObr) in Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list
RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) se glede izpolnjevanja
pogojev za prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju po
enajstem odstavku 92. člena ZObr šteje, da so le-ti izpolnjeni, ko
vojaška oseba izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na
podlagi petega odstavka 27. člena tega zakona, v povezavi s
prvim in drugim odstavkom 398. člena tega zakona.
414. člen
(prenos upravljanja sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja in družbe za upravljanje)
(1) Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
d.d., lahko v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona prenese
upravljanje sklada obveznega dodatnega zavarovanja na zavarovalnico
iz prvega odstavka 210. člena tega zakona.
(2) Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
d.d., mora v primeru prenosa iz prejšnjega odstavka z dnem prenosa
sklada obveznega dodatnega zavarovanja, zavarovalnici kot novemu
upravljavcu vplačati kapital najmanj v znesku, ki je enak vsoti
minimalnega kapitala, povezanega z zagotavljanjem kapitalske
ustreznosti zavarovalnice iz naslova upravljanja sklada in
dodatnega potrebnega kapitala za zagotavljanje jamstva zajamčene
donosnosti sklada.
415. člen
(spremembe pogodb o oblikovanju in pogodb o financiranju
pokojninskih načrtov)
(1) Pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta in pogodbe o
financiranju pokojninskega načrta, sklenjene do uveljavitve tega
zakona, ostanejo v veljavi.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti vse
nadaljnje spremembe pogodb iz prejšnjega odstavka, sklenjene po
uveljavitvi tega zakona, v skladu z določbami dvanajstega dela tega
zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se morajo vse
obstoječe pogodbe o financiranju dodatnega zavarovanja v roku
šestih mesecev od uskladitve pokojninskih načrtov v skladu s prvim
odstavkom 416. člena tega zakona uskladiti z usklajenimi
pokojninskimi načrti.
416. člen
(spremembe pokojninskih načrtov in pravil upravljanja)
(1) Upravljavci pokojninskih skladov so dolžni v roku dveh let po
uveljavitvi tega zakona uskladiti pokojninske načrte in pravila
upravljanja z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi. Po spremembi pokojninskega načrta se za pravice in
obveznosti iz zavarovanja za vsa sredstva zavarovanca, ki jih je
vplačal po spremembi, uporabljajo določila spremenjenega
pokojninskega načrta.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko še naprej
ostanejo v veljavi določbe pokojninskih načrtov, ki
določajo pravico do dodatne invalidske in dodatne družinske
pokojnine, za njih pa se še naprej uporabljajo določbe 364. in 365.
člena ZPIZ-1.
(3) Do uskladitve določb pokojninskih načrtov kolektivnega
zavarovanja, odobrenih s strani ministra, pristojnega za delo, pred
uveljavitvijo tega zakona, lahko k že odobrenim pokojninskim
načrtom kolektivnega zavarovanja pristopijo novi delodajalci ter se
na njihovi podlagi vključijo novi zavarovanci, vendar pa za njih ne
veljajo določbe 415. člena tega zakona in določbe 358. člena
ZPIZ-1.
(4) Do uskladitve določb pokojninskih načrtov individualnega
zavarovanja, odobrenih s strani ministra, pristojnega za delo, pred
uveljavitvijo tega zakona, lahko k že odobrenim pokojninskim
načrtom individualnega zavarovanja pristopijo novi zavarovanci.
(5) Upravljavci pokojninskih skladov, ki do uveljavitve tega zakona
že izvajajo pokojninski načrt na podlagi ZPIZ-1, morajo naložbe
pokojninskega sklada uskladiti z določbami tega zakona v roku treh
let po uveljavitvi pokojninskega načrta in pravil iz prvega
odstavka tega člena.
(6) V roku šestih mesecev po izteku roka iz prejšnjega odstavka
pošlje skrbnik pokojninskega sklada pristojnemu nadzornemu organu
iz 351. člena tega zakona poročilo o uskladitvah naložb
pokojninskega sklada in o izpostavljenosti naložb pokojninskega
sklada do posameznih oseb, da te ustrezajo določbam tega zakona o
naložbah pokojninskega sklada.
417. člen
(enkratno izplačilo sredstev)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 221. člena tega zakona
člani, ki so bili vključeni v pokojninski načrt kolektivnega
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z
določbami III. poglavja dvanajstega dela ZPIZ-1, obdržijo pravico
do izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je
financiral delodajalec, v skladu z določbami drugega, tretjega in
četrtega odstavka 358. člena ZPIZ-1.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja za premije, ki so bile
vplačane do uveljavitve tega zakona, in sredstva, ki jih je imel
član na osebnem računu do uveljavitve tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 221. člena tega zakona in
prvega odstavka tega člena lahko člani, ki so bili vključeni v
kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pred
uveljavitvijo tega zakona in so uveljavili pravico do starostne ali
invalidske pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja do uveljavitve tega zakona, uveljavijo pravico do
izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, kljub temu da
ne izpolnjujejo pogoja iz drugega odstavka 358. člena ZPIZ-1.
(4) Pravico iz prejšnjega odstavka lahko člani uveljavijo po poteku
šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(5) Izplačilo iz prvega in četrtega odstavka tega člena se opravi
na način, določen v 310. členu tega zakona.
(6) Določbe tega člena ne veljajo za člane zaprtega vzajemnega
pokojninskega sklada za javne uslužbence, ustanovljenega po Zakonu
o kolektivnem dodatnem pokojninske zavarovanju za javne uslužbence
(Uradni list RS, št. 126/03).
418. člen
(izpolnjevanje pogojev za nadzornega člana pokojninske
družbe)
Za člane nadzornih svetov pokojninskih družb, ki so bile vpisane v
sodni register do uveljavitve tega zakona, se določba tretjega
odstavka 337. člena tega zakona ne uporablja do izteka mandata.
419. člen
(minimalna zajamčena donosnost)
Do uveljavitve metodologije iz drugega odstavka 217. člena tega
zakona se za izračun minimalne zajamčene donosnosti uporabljajo
določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 298. člena
ZPIZ-1.
420. člen
(plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje od vplačila
kolektivnega zavarovanja v prehodnem obdobju)
Do ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno
zavarovanje, se prispevek za zdravstveno zavarovanje plačuje od
zneska vplačila dodatnega zavarovanja, ki ga plačuje delodajalec v
korist delojemalca v skladu z 241. členom tega zakona, od katerega
se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.
421. člen
(rok za izdajo predpisov s strani Agencije za trg vrednostnih
papirjev)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda splošne akte za
izvrševanje javnih pooblastil iz osmega odstavka 238. člena, iz
petega odstavka 240. člena, iz tretjega odstavka 243. člena, iz
četrtega odstavka 251. člena, iz sedmega odstavka 272. člena, iz
petega odstavka 284. člena, iz sedmega odstavka 285. člena, iz
drugega odstavka 291. člena, iz prvega in tretjega odstavka 292.
člena, iz tretjega odstavka 302. člena, iz petega odstavka 308.
člena, iz enajstega odstavka 313. člena in iz drugega odstavka 366.
člena tega zakona v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo
predpisi, ki jih je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala na
podlagi ZPIZ-1, če niso v nasprotju z določbami tega zakona.
422. člen
(rok za izdajo predpisov s strani Agencije za zavarovalni
nadzor)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izda splošne akte za izvrševanje
javnih pooblastil iz osmega odstavka 238. člena, iz petega odstavka
240. člena, iz šestega odstavka 284. člena, iz osmega odstavka 285.
člena, iz tretjega odstavka 291. člena, iz drugega in četrtega
odstavka 292. člena, iz enajstega odstavka 313. člena, iz tretjega
odstavka 334. člena in iz tretjega odstavka 366. člena tega zakona
v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo
predpisi, ki jih je Agencija za zavarovalni nadzor izdala na
podlagi ZPIZ-1, če niso v nasprotju z določbami tega zakona.
423. člen
(rok za izdajo predpisov s strani ministra, pristojnega za
finance)
Minister, pristojen za finance, izda splošne akte iz trinajstega
odstavka 145. člena, iz drugega odstavka 217. člena, iz 228. člena
in iz četrtega odstavka 348. člena tega zakona v roku 12 mesecev od
uveljavitve tega zakona.
424. člen
(rok za izdajo predpisov s strani ministra, pristojnega za
zdravje)
(1) Minister, pristojen za zdravje, izda predpis iz drugega
odstavka 68. člena tega zakona v roku 12 mesecev od uveljavitve
tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja
seznam poklicnih bolezni, ki je veljal do uveljavitve tega
zakona.
425. člen
(sklad obrtnikov)
(1) Sklad obrtnikov, ustanovljen v skladu z določbami 382. člena
ZPIZ-1, se preoblikuje v družbo za vzajemno zavarovanje v skladu z
določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(2) Vpis preoblikovanja iz prejšnjega odstavka v sodni register se
opravi na podlagi predhodnega mnenja pooblaščenega aktuarja in
predhodnega dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor.
(3) Pooblaščeni aktuar opravi aktuarski pregled ter v zvezi z njim
poda aktuarsko poročilo glede izpolnjevanja zahtev, ki jih zakon,
ki ureja zavarovalništvo, določa za družbo za vzajemno
zavarovanje.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko za namen izdaje
predhodnega dovoljenja iz drugega odstavka tega člena pregleduje
poslovne knjige, spise in druge dokumente, ki se nanašajo na
ustanovitev, poslovanje ter preoblikovanje sklada obrtnikov.
Pregled poslovnih knjig, spisov in dokumentov Agencija za
zavarovalni nadzor opravlja v skladu z določbami zakona, ki ureja
zavarovalništvo.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor izda na podlagi pozitivnega
mnenja pooblaščenega aktuarja iz tretjega odstavka tega člena
dovoljenje za preoblikovanje, če sklad obrtnikov pri preoblikovanju
izpolni vse zahteve zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki se
nanašajo na družbo za vzajemno zavarovanje.
(6) Z dnem vpisa preoblikovanja iz prvega odstavka tega člena v
sodni register preidejo vse premoženje ter pravice in obveznosti
sklada obrtnikov na družbo iz prvega odstavka tega člena, ki je od
vpisa preoblikovanja v sodni register upravljavec vseh pokojninskih
skladov, katerih upravljavec je bil do vpisa preoblikovanja v sodni
register sklad obrtnikov.
426. člen
(poslovanje sklada obrtnikov do preoblikovanja)
Do preoblikovanja sklada obrtnikov v družbo za vzajemno zavarovanje
iz prvega odstavka prejšnjega člena veljajo določbe od 382., 383.,
384., 385. in 386. člena ZPIZ-1.
427. člen
(demografski rezervni sklad)
S posebnim zakonom se v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona
uredi delovanje in financiranje demografskega rezervnega sklada iz
prvega odstavka 8. člena tega zakona.
428. člen
(prenehanje veljavnosti podzakonskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij
ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 118/05 in 18/07 –
popr.);
– Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved
pogodbe o zaposlitvi (Uradni list RS, št. 117/05);
– Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št.
85/03);
– Uredba o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za
katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje
(Uradni list RS, št. 56/03);
– Sklep o izdaji obrazcev za uveljavljanje pravic iz obveznega
invalidskega zavarovanja in obrazcih delovne dokumentacije (Uradni
list RS, št. 113/02);
– Sklep o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine
sredstev za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter
usposabljanja za zaposlitev za delovne invalide (Uradni list RS,
št. 34/06);
– Sklep o povračilu potnih stroškov (Uradni list RS, št. 113/02,
49/05, 54/06 in 50/12);
– Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja
(Uradni list RS, št. 111/00);
– Sklep o kriterijih in merilih za dodelitev finančnih sredstev za
raziskovalno in preventivno dejavnost (Uradni list RS, št.
57/07);
– Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove
(42/06);
– Sklep o določitvi najnižjega in najvišjega zneska ter načinu
določitve odškodnine v skupnem znesku v regresnih zadevah (Uradni
list RS, št. 44/01);
– Sklep o registru osebnih računov in potrdilu o številu enot
premoženja (Uradni list RS, št. 61/00);
– Sklep o računovodskih izkazih vzajemnega pokojninskega sklada
(Uradni list RS, št. 98/09);
– Sklep o poročanju upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada
(Uradni list RS, št. 27/02, 133/03, 137/04 in 98/09);
– Sklep o letnem poročilu vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni
list RS, št. 98/09);
– Odredba o usklajevanju zneska najnižje in najvišje premije
prostovoljnega dodatnega zavarovanja (Uradni list RS, št.
58/00);
– Odredba o najvišjem dovoljenem odstotku vstopnih in izstopnih
stroškov ter najvišji proviziji za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 58/00);
– Sklep o izračunavanju donosnosti, čiste vrednosti sredstev,
vrednosti enote premoženja in načinu določitve datuma konverzije
(Uradni list RS, št. 13/01);
– Sklep o izračunavanju donosnosti, čiste vrednosti sredstev,
vrednosti enote premoženja in načinu določitve datuma konverzije
(Uradni list RS, št. 82/09);
– Sklep o načinu vrednotenja knjigovodskih postavk vzajemnega
pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 98/09);
– Sklep o izjavi o naložbeni politiki ter o obvladovanju tveganj
pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 137/06);
– Sklep o načinu izračuna in postavkah dodatnega lastnega kapitala
(Uradni list RS, št. 28/07);
– Sklep o dodatnem lastnem kapitalu izvajalca pokojninskega načrta
(Uradni list RS, št. 33/07) in
– Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila vzajemnega
pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 110/09), ki pa se
uporabljajo do sprejema novih, če niso v nasprotju s tem
zakonom,
uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih aktov oziroma
splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil po tem zakonu,
kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete
upravičence (Uradni list RS, št. 77/98);
– Sklep o kriterijih za ugotavljanje zmanjšanja zmožnosti
premikanja zavarovancev za najmanj 70 % (Uradni list RS, št.
50/00);
– Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja
družinske člane (Uradni list RS, št. 50/00, 83/02 in 54/06) in
– Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega
razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o
dohodnini in zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list
RS, št. 114/02, 54/04 – ZDoh-1 (56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04
– popr.).
429. člen
(prenehanje veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06
– uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod,
98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ,
94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem
besedilu: ZPIZ-1).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati:
– 3. točka drugega odstavka 3. člena in tretja alineja 5. člena
Zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip
(63/07 – popr.), 10/08 – ZVarDod, 71/08, 73/08, 98/09 –
ZIUZGK);
– drugi odstavek 87. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št.
66/09 – uradno prečiščeno besedilo in 22/10);
– drugi odstavek 260. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
(Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in
40/09);
– 2., 3., 4., 5., 6., 15., 16., 17., 17.a in 18. člen Zakona o
prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96
–ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01
– ZSDP, 97/01, 62/10 – odločba US), ki se nanašajo na prispevke za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
– 64. člen Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04)
in
– 12.a poglavje ZISDU-2.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe 101., 102.,
103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v zakonu, ki
ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Ne
glede na prvi odstavek tega člena se do 30. aprila 2013 še naprej
uporabljajo določbe 225. člena ZPIZ-1 v povezavi s šesto alinejo
prvega odstavka 26. člena ZPIZ-1.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba druge alineje
tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 uporablja do sklenitve
mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami,
nastalimi na območju nekdanje SFRJ.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba prvega odstavka
117. člena ZPIZ-1 uporablja do vzpostavitve evidenčnega analitskega
informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji-
eVŠ in Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja –
CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu šolajočih. Če otrok,
prejemnik družinske pokojnine, ne ravna v skladu s prvim odstavkom
117. člena ZPIZ-1, zavod začasno ustavi izplačevanje družinske
pokojnine. Po predložitvi ustreznega potrdila zavod z izplačevanjem
nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle
neizplačane zneske.
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona se ne glede na določbe 3. in 6.
člena ZPSV in določbe ZZVZZ, tudi obvezni prispevki za zdravstveno
zavarovanje, do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno
varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v
144. členu tega zakona, pri čemer se ne uporablja četrti odstavek
144. člena tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe 209. člena
ZPIZ-1, razen sedmega odstavka 209. člena ZPIZ-1, uporabljajo do
začetka uporabe 145. člena tega zakona.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba tretjega in
četrtega odstavka 208. člena ZPIZ-1 uporabljata do začetka uporabe
četrtega odstavka 144. člena tega zakona.
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe 143. do 149.
člena ZPIZ-1, uporabljajo do uveljavitve predpisov s področja
varstva invalidov, vendar le za poškodbo pri delu in poklicno
bolezen.
(10) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek
56. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS,
št. 110/02 in 114/06 – ZUTPG) v delu, ki se nanaša na prispevke za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v delu, ki določa
osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno
zavarovanje in se ne glede na zakon, ki ureja zdravstveno varstvo
in zdravstveno zavarovanje prispevki za obvezno zdravstveno
zavarovanje do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno
varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v
četrtem odstavku 147. člena tega zakona.
(11) Črtan skladno s 7. členom
ZUJF-B (Uradni list RS, št. 85/14).
(12) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretji odstavek
179. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS,
št. 40/12) v delu, ki določa izpolnitev minimalnih pogojev za
pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki
urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer se
namesto teh pogojev, od uveljavitve tega zakona štejejo pogoji za
pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z
določbami tega zakona.
(13) Postopki za odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje
prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so
bili začeti na podlagi določb 228. člena ZPIZ-1, se dokončajo po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(14) Z dnem uveljavitve tega zakona se v prvem odstavku 74. člena
Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
(Uradni list RS, št. 16/07 in 87/11) besedilo »prvega odstavka 226.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08
– ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre in 79/10
– ZPKDPIZ) nadomesti z besedilom »zakona, ki ureja obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
(15) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba drugega
odstavka 15. člena ZPIZ-1 uporablja do začetka uporabe 16. člena
tega zakona. Družbeniki, ki ob uveljavitvi tega zakona izpolnjujejo
pogoje za zavarovanje po 16. členu tega zakona, morajo do 31.
decembra 2013 uskladiti lastnost zavarovanca s 16. členom tega
zakona. Zavod na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje
in poslovnega registra za osebe iz prejšnjega stavka, ki v roku iz
prejšnjega stavka niso uskladile lastnosti zavarovanca, po uradni
dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014
naprej.
430. člen
(uporaba določb tega zakona)
(1) Določba 156. člena tega zakona se začne uporabljati 1. julija
2013.
(2) Določba štirinajstega odstavka 145. člena tega zakona in
določba 157. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. julija
2013.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek 106. člena tega zakona in ne
glede na osmi odstavek tega člena se v letu 2013 uskladitev izvede
v višini stopnje rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje
januar-december 2012, v primerjavi s povprečno bruto plačo,
izplačano za enako obdobje v letu 2011, pri čemer pa skupni znesek
uskladitve pokojnin v letu 2013 ne sme presegati 50 milijonov
eurov.
(4) Določba tretjega odstavka 140. člena tega zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2016.
(5) Črtan skladno z 78. členom
ZIPRS1415 (Uradni list RS, št. 101/13).
(6) Določbe četrtega odstavka 144. člena in 145. člena tega zakona
se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
(7) Določbe 16. in 18. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1.
januarja 2014.
(8) Na način iz prvega in drugega odstavka 106. člena tega zakona
se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna
gospodarska rast bruto domačega proizvoda ali v letu, ko je rast
najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen
življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v
primerjavi z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in
ob soglasju Vlade Republike Slovenije, opravi izredna uskladitev
pokojnin.
(9) Do sprejema zakona, ki bo urejal poračunavanje finančnih
obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, se obveznosti državnega proračuna, določene v 161.
členu tega zakona, obračunavajo na način, določen v Zakonu o
poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št.
81/00).
(10) Določbe 277. člena tega zakona se v zvezi s posli z
vrednostnimi papirji, ki jih izda Republika Slovenija oziroma Banka
Slovenije, instrumenti denarnega trga in denarnimi depoziti, ki jih
za račun pokojninskega sklada sklepa upravljavec povezan z
Republiko Slovenija, začnejo uporabljati s 1. januarjem 2015.
431. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in
invalidskem varovanju – ZPIZ-2A (Uradni list RS, št. 39/13) vsebuje
naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(1) Zavarovanec, ki je na podlagi Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12), in ob
upoštevanju 3. in 8. člena tega zakona, za obdobja od 1. januarja
2013 dalje, plačal prispevek, ima pravico do vračila razlike med
višino prispevka, ki ga je plačal na podlagi ZPIZ-2 in višino
prispevka, določenega na podlagi tega zakona (v nadaljevanju
besedila: preveč plačani znesek).
(2) Ne glede na roke, določene z zakonom, ki ureja davčni postopek,
se preveč plačani znesek prispevka vrne po uradni dolžnosti v roku
90 dni od uveljavitve tega zakona. Po poteku tega roka, je
zavarovanec upravičen do zamudnih obresti v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek.
6. člen
(1) Zavarovanec iz 3. člena tega zakona, ki se je od 1. januarja
2013 do uveljavitve tega zakona odjavil iz obveznega zavarovanja,
se lahko v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona ponovno prijavi v
obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v
zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji določenimi v 3. in
8. členu tega zakona.
(2) Zavarovanec iz prejšnjega odstavka mora v roku 60 dni od
uveljavitve tega zakona plačati prispevke za obdobje zavarovanja od
1. januarja 2013 do ponovne vključitve v zavarovanje po prejšnjem
odstavku tega člena.
7. člen
Od dneva začetka uporabe tega zakona so zavarovanci, ki so oziroma
ki bodo po prvem in tretjem odstavku 407. člena in po tretjem
odstavku 411. člena zakona tudi za obdobje od 1. januarja 2013
dalje plačevali prispevke od osnove, ki je nižja od zneska
določenega v 149. členu v povezavi s sedmim in enajstim odstavkom
410. člena in drugim odstavkom 411. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju Slovenije (Uradni list RS, št. 96/12),
zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih veljavnih do
uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Slovenije (Uradni list RS, št. 96/12).
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, določbe 1., 2., 3., 4. in 7. člena tega zakona
pa se začnejo uporabljati s 1. januarjem 2013.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih
prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
38. člen
(prenehanje veljavnosti posameznih določb nekaterih
zakonov)
[…]
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 63/13
– ZIUPTDSV) preneha veljati šesti odstavek 406. člena v delu, ki se
nanaša na pogrebnino in posmrtnino, ki se uporablja do 31. decembra
2013.
40. člen
(uveljavitev in začetek uporabe zakona)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra
2014.
[…]
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in
2015 – ZIPRS1415 (Uradni list RS, št. 101/13) vsebuje naslednji
končni določbi:
12. KONČNE DOLOČBE
78. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
[…]
– peti odstavek 430. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 63/13 –
ZIUPTDSV),
[…]
(2) Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka
uporabe tega zakona.
79. člen
(uveljavitev in uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2014.
Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1
(Uradni list RS, št. 111/13) vsebuje naslednje določbe in končno
določbo:
114. člen
(zavezanec za plačilo prispevka delodajalca)
(1) Ne glede na določbo druge alineje prvega odstavka 153. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 96/12, 39/13 in 63/13 – ZIUPTDSV; v nadaljnjem besedilu:
ZPIZ-2) je do ureditve v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam
zavarovanec, če izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega
pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja
davčni postopek.
(2) Do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, prispevke za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 18.
člena ZPIZ-2, če je v skladu s prejšnjim odstavkom zavezanec za
plačilo prispevka delodajalca sam zavarovanec, ugotovi davčni organ
z odločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od dohodkov, od
katerih se plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za zavarovance po 18. členu ZPIZ-2. Zavezanec za
prispevke mora plačati prispevke v roku in na način, ki je določen
za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje
prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
zavarovance po 18. členu ZPIZ-2.
(3) Če se v primerih iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek, akontacija dohodnine od dohodkov, od katerih
se plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za zavarovance po 18. členu ZPIZ-2, ne odmeri,
prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
zavarovance po 18. členu ZPIZ-2, ugotovi davčni organ z odločbo
enkrat letno za koledarsko leto, s katero izračuna prispevke za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi podatkov,
s katerimi razpolaga za potrebe akontacije dohodnine od teh
dohodkov. Davčni organ odločbo izda najkasneje do 31. januarja
tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za prispevke mora
prispevke plačati v 30 dneh od vročitve odločbe.
115. člen
(odpravnina zaradi prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
in uskladitev statusa zavarovanca)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 144. člena ZPIZ-2 se do
ureditve v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje ne šteje znesek odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o
zaposlitvi za določen čas, od katerega se v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, ne plačuje dohodnina.
(2) Ne glede na določitev rokov v 406. členu in petnajstem odstavku
429. člena ZPIZ-2 morajo te osebe uskladiti lastnost zavarovanca
oziroma se obvezno zavarovati do 31. decembra 2014.
(3) Ne glede na določbo tretjega in petega odstavka 406. člena in
petnajstega odstavka 429. člena ZPIZ-2 zavod po uradni dolžnosti
ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2015 naprej.
(4) Ne glede na določbo petega odstavka 406. člena ZPIZ-2 se
uživalcu pokojnine, ki do 31. decembra 2014 ne uskladi svojega
statusa, preneha izplačevati pokojnina s prvim naslednjim dnem po
poteku tega roka.
(5) Osebe, ki so uskladile svoj status na podlagi 406. člena
ZPIZ-2, lahko ponovno vzpostavijo enak status, kot so ga imele na
dan 31. decembra 2012.
117. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2014, razen
drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 115. člena tega
zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega
zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih
financ - ZUJF-B (Uradni list RS, št. 85/14) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo:
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
7. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati enajsti odstavek
429. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 96/12, 39/13, 46/13 – ZIPRS1314-A, 63/13 – ZIUPTDSV,
99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 107/13 – odl.US, 111/13 –
ZMEPIZ-1 in 44/14 – ORZPIZ206).
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih
financ - ZUJF-C (Uradni list RS, št. 95/14) vsebuje naslednje
prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
(pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
(1) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, se ne glede na prvi odstavek 18. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 96/12, 39/13, 63/13 – ZIUPTDSV, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 –
ZIPRS1415 in 44/14 – ORZPIZ206) obvezno zavarujejo osebe iz drugega
odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer
brezposelnosti, ki so uživalci družinske pokojnine po določbah
ZPIZ-2.
(2) Obveznost zavarovanja na podlagi prejšnjega odstavka ne vpliva
na priznanje ter uživanje pravice do družinske pokojnine po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(3) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, so ne glede na drugo alinejo prvega
odstavka 153. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 63/13 – ZIUPTDSV,
99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415 in 44/14 – ORZPIZ206)
zavezane za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje delodajalcev za osebe iz drugega odstavka 6.b člena
Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,
organizacije.
6. člen
(prenehanje veljavnosti in uporabe področnih
predpisov)
Z dnem začetka uporabe tega zakona:
– v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 96/12, 39/13, 63/13 – ZIUPTDSV, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13
– ZIPRS1415 in 44/14 – ORZPIZ206) v prvem odstavku 18. člena
preneha veljati besedilo »oziroma opravljajo začasno in občasno
delo dijakov in študentov, v skladu s predpisi, ki urejajo to
delo«, v tretjem odstavku 20. člena pa deveta alineja;
– v Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja
(Uradni list RS, št. 25/13 in 20/14) preneha veljati 5.
člen;
[…]
8. člen
(uveljavitev in začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. februarja
2015.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2B (Uradni list RS, št. 102/15)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
(1) Z delom ali dejavnostjo lahko nadaljujejo tudi uživalci
pokojnine iz četrtega odstavka 406. člena zakona pod pogojem, da v
roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona ponovno vstopijo v obvezno
zavarovanje skladno s spremenjenim tretjim odstavkom 116. člena
zakona, za najmanj dve uri dnevno ali za 10 ur tedensko, od
uveljavitve tega zakona dalje.
(2) Za osebe iz prejšnjega odstavka, ki se v roku iz prejšnjega
odstavka ne vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 116. člena
zakona, zavod ne glede določbo četrtega odstavka 81. člena ZMEPIZ-1
po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca v skladu z novo
prvo alinejo spremenjenega tretjega odstavka 116. člena zakona od
uveljavitve tega zakona dalje in od istega dne dalje tudi izplačuje
pokojnino v ustreznem sorazmernem delu.
(3) Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo delo ali
dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno
zavarovanje po 15. ali 16. členu zakona in niso uživalci pokojnine
iz 406. člena zakona, se morajo do 31. marca 2016 obvezno vključiti
v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dnem vložitve
prijave v zavarovanje.
(4) Za osebe iz prejšnjega odstavka, ki se do 31. marca 2016 ne
vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod ne
glede določbo četrtega odstavka 81. člena ZMEPIZ-1 po uradni
dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. aprila 2016
dalje.
(5) Zavarovancem, ki se jim ob uveljavitvi tega zakona izplačuje 20
% predčasne ali starostne pokojnine po tretjem odstavku 38. člena
zakona, veljavnem do uveljavitve tega zakona, se po uveljavitvi
tega zakona do dopolnitve 65 let starosti še nadalje izplačuje 20 %
predčasne ali starostne pokojnine ne glede na zavarovanje s krajšim
delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovnega oziroma
zavarovalnega časa, po dopolnitvi 65 let starosti pa ob pogoju
zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(6) Zavarovanci, ki se jim je ob dopolnitvi 65. leta starosti
prenehal izplačevati del predčasne ali starostne pokojnine, lahko
ponovno zahtevajo izplačevanje že uveljavljenega dela pokojnine pod
pogoji, ki jih za izplačilo dela pokojnine določa ta zakon. Del
pokojnine se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi
zahteve.
(7) Do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, prispevke za
posebne primere zavarovanja za zavarovance iz druge alineje prvega
odstavka 20. člena ZPIZ-2, če je v skladu z novim tretjim odstavkom
154. člena zakona zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam
zavarovanec, ugotovi davčni organ z odločbo, s katero izračuna
akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevke
za posebne primere zavarovanja za zavarovance po drugi alineji
prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2. Zavezanec za prispevke mora
plačati prispevke v roku in na način, ki je določen za akontacijo
dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek za posebne
primere zavarovanja za zavarovance iz druge alineje prvega odstavka
20. člena ZPIZ-2.
(8) Če se v primerih iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek, akontacija dohodnine od dohodkov, od katerih
se plačuje prispevke za posebne primere zavarovanja za zavarovance
iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, ne odmeri,
prispevek za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz druge
alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 ugotovi davčni organ z
odločbo enkrat letno za koledarsko leto, s katero izračuna
prispevke za posebne primere zavarovanja na podlagi podatkov, s
katerimi razpolaga za potrebe akontacije dohodnine od teh dohodkov.
Davčni organ odločbo izda najkasneje do 31. januarja tekočega leta
za preteklo leto. Zavezanec za prispevke mora prispevke plačati v
30 dneh od vročitve odločbe.
(9) Določba novega tretjega odstavka 154. člena zakona in določbi
prejšnjih dveh odstavkov se uporabljajo za vsa izplačila prejemkov
za delo v okviru drugega pravnega razmerja, izvršena po uveljavitvi
tega zakona, ne glede na obdobje, na katero se prejemek
nanaša.
38. člen
(1) Uživalci poklicne pokojnine, ki na dan uveljavitve tega zakona
niso obvezno zdravstveno zavarovani v skladu s tretjim odstavkom
spremenjenega 413. člena zakona, se v skladu z njim obvezno
zdravstveno zavarujejo s prvim dnem naslednjega meseca po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Ne glede na spremenjene določbe četrtega odstavka 208. člena
zakona upravljavec sklada pokojninski načrt poklicnega zavarovanja
in pokojninski načrt za izplačevanje poklicnih pokojnin uskladi z
določbami spremenjenega enajstega dela zakona v roku dvanajstih
mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do začetka uporabe novega
pokojninskega načrta se ne glede na določbe tega zakona uporabljajo
določbe pokojninskih načrtov, veljavnih ob uveljavitvi tega
zakona.
(3) Zavarovanci, ki so bili vključeni v poklicno zavarovanje po
pokojninskem načrtu, veljavnem ob uveljavitvi tega zakona, in
uživalci poklicnih pokojnin, ki prejemajo poklicne pokojnine po
pokojninskem načrtu za izplačevanje poklicnih pokojnin, veljavnem
ob uveljavitvi tega zakona, se vključijo v nov pokojninski načrt
poklicnega zavarovanja z dnem odobritve pokojninskega načrta iz
prejšnjega odstavka s strani ministra, pristojnega za
delo.
(4) Do ureditve v zakonu, ki ureja trg dela, se uživalec poklicne
pokojnine ne šteje za brezposelno osebo.
(5) Zavezanci iz spremenjenega prvega odstavka 200. člena zakona v
roku dveh mesecev po objavi seznama iz novega enajstega odstavka
201. člena zakona sklenejo poklicno zavarovanje za zavarovance, ki
opravljajo delo na delovnih mestih, na katerih obstaja obveznost
vključitve v poklicno zavarovanje.
(6) Pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic upravljavca Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v ciljni družbi, se
smiselno uporablja peti odstavek 6. člena Zakona o prevzemih
(Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 –
ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K in
25/14).
(7) Zavarovance-člane, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona
vključeni v poklicno zavarovanje, pa ne izpolnjujejo pogojev iz
prvega odstavka spremenjenega 199. člena zakona, zavezanci odjavijo
iz poklicnega zavarovanja najkasneje po objavi sklepa iz devetega
odstavka spremenjenega 201. člena zakona ali odločbe iz šestega
odstavka novega 201.a člena zakona. Ti zavarovanci-člani na podlagi
obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje ali obvezno dodatno
zavarovanje pridobijo pravice iz poklicnega zavarovanja ob
izpolnitvi pogojev po tem zakonu.
(8) Poklicno zavarovanje za zavarovance-člane, ki delajo na
delovnih mestih, za katera je v skladu s spremenjenim 201. členom
zakona s sklepom ugotovljeno, da preneha obveznost vključitve v
poklicno zavarovanje, preneha z dnem uveljavitve tega
sklepa.
(9) Uživalcem poklicne pokojnine, ki so na dan uveljavitve
pokojninskega načrta iz drugega odstavka tega člena vključeni v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15.,
16. in 17. člena ali četrtega, petega ali šestega odstavka
19. člena zakona in v roku dveh mesecev od uveljavitve
pokojninskega načrta še vedno izpolnjujejo pogoje za obvezno
zavarovanje, se z dnem poteka tega roka zadrži izplačevanje
poklicne pokojnine v skladu z drugim odstavkom spremenjenega 203.
člena zakona.
(10) Z dnem uveljavitve pokojninskega načrta iz drugega odstavka
tega člena se uživalcem poklicnih pokojnin sredstva, namenjena
izplačevanju poklicnih pokojnin, iz Kritnega sklada Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja prenesejo kot
enkratna premija v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja v višini vrednosti matematičnih rezervacij na dan
prenosa, brez vstopnih stroškov. Vsakemu uživalcu poklicne
pokojnine se odpre osebni kapitalski račun ob smiselni uporabi
določil enajstega dela zakona. Prenos teh sredstev je oproščen
plačila dohodnine iz zakona, ki ureja dohodnino.
(11) V roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega zakona se
izplačevanje znižanih poklicnih pokojnin prenese iz Kritnega sklada
Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na
izplačevalca pokojninskih rent po izboru uživalca znižane poklicne
pokojnine, tako, da se iz Kritnega sklada Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja na izbranega izplačevalca
pokojninskih rent prenesejo sredstva, namenjena izplačevanju
znižanih poklicnih pokojnin, v višini vrednosti matematičnih
rezervacij na dan prenosa, brez vstopnih stroškov. Če uživalec
znižane poklicne pokojnine v roku iz prejšnjega stavka ne izbere
izplačevalca pokojninske rente, se mu sredstva, namenjena
izplačevanju znižane poklicne pokojnine, iz Kritnega sklada Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja prenesejo kot
enkratna premija v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja v višini vrednosti matematičnih rezervacij na dan
prenosa, brez vstopnih stroškov. Prenos izplačevanja znižane
poklicne pokojnine v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja ne sme vplivati na višino znižane poklicne pokojnine,
ki jo uživalec prejema na dan prenosa. Prenos teh sredstev je
oproščen plačila dohodnine iz zakona, ki ureja
dohodnino.
(12) Z dnem uveljavitve pokojninskega načrta iz drugega odstavka
tega člena se Kritni sklad Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja likvidira.
(13) Do ureditve v zakonu, ki ureja trg dela, se za upravičence do
začasnega ali občasnega dela štejejo tudi uživalci poklicne
pokojnine.
(14) Določba zadnjega stavka drugega odstavka spremenjenega 202.
člena zakona se uporablja od uveljavitve pokojninskega načrta iz
drugega odstavka tega člena.
(15) Po začetku uporabe novega pokojninskega načrta, usklajenega z
določbami tega zakona, se postopki poklicnih upokojitev na podlagi
zahtevkov, za katere upravljavec Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja do začetka uporabe novega pokojninskega
načrta še ni prejel popolne izjave zavarovanca-člana o uveljavitvi
poklicne pokojnine, dokončajo v skladu z novim pokojninskim
načrtom.
(16) Določbe šestega, sedmega in osmega odstavka spremenjenega 380.
člena zakona ter določba četrtega odstavka spremenjenega 386. člena
zakona se uporabljajo od 1. januarja 2018.
39. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2016.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2D (Uradni list RS, št. 40/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2C (Uradni list RS, št. 23/17)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
(1) Uživalcem, ki so uveljavili pravico do starostne ali invalidske
pokojnine po predhodno veljavnih predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in so dopolnili pogoj pokojninske dobe, kot
je bil po takrat veljavnem predpisu predpisan za pridobitev pravice
do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez pogoja
starosti, če ta ni bil predpisan, je zagotovljena najnižja
pokojnina iz tretjega odstavka 39. člena zakona, brez izdaje
posamičnega akta.
(2) Zavarovancem, ki jim je bila starostna pokojnina zmanjšana na
podlagi prvega odstavka 53. člena ZPIZ-1 in uživalcem, ki jim je
bila pokojnina odmerjena za ožji obseg pravic, ni zagotovljen
znesek pokojnine iz novega tretjega oziroma četrtega odstavka 39.
člena zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2017.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2E (Uradni list RS, št. 65/17)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(1) Uživalec pokojnine, ki je z upoštevanjem časa prostovoljne
vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, uveljavil pravico
do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu, lahko zahteva novo
odmero starostne pokojnine oziroma odmero starostne pokojnine
namesto predčasne pokojnine z upoštevanjem časa prostovoljne
vključitve v obvezno zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa.
Takšno odmero lahko zahteva tudi uživalec delne pokojnine, uživalec
sorazmernega dela pokojnine ter zavarovanec, ki se mu izplačuje 20
% pokojnine.
(2) Uživalcu iz prejšnjega odstavka tega člena, ki vloži zahtevo za
novo odmero starostne pokojnine oziroma za odmero starostne
pokojnine namesto predčasne pokojnine v šestih mesecih po začetku
uporabe tega zakona, se pokojnina odmeri od začetka uporabe tega
zakona. Če zahtevo vloži po poteku šestih mesecev od začetka
uporabe tega zakona, mu nova pokojnina oziroma izplačilo 20 %
pokojnine pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi
zahteve.
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2018.
Zakon o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2F (Uradni list RS, št. 28/19) vsebuje naslednje
prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(1) Od regresa za letni dopust, ki je prejet v letu 2019 do
uveljavitve tega zakona, se prispevki plačujejo od zneska regresa
za letni dopust, ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne
plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega
urada Republike Slovenije na dan izplačila regresa.
(2) Preveč izračunani oziroma odtegnjeni prispevki pred
uveljavitvijo tega zakona se ne glede na zakon, ki ureja davčni
postopek, vrnejo zavezancu za plačilo prispevkov (zavarovancu
prispevki zavarovanca in delodajalcu prispevki delodajalca) po
uradni dolžnosti na podlagi posebne odločbe davčnega organa, s
katero se ugotovi obveznost v skladu s tem zakonom ter znesek
preveč izračunanih oziroma odtegnjenih prispevkov. Zavezancu za
plačilo prispevkov v tem primeru obresti ne pripadajo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se vračilo prispevkov delodajalca
ne izvede, če se v skladu s posebnimi predpisi ti prispevki samo
izračunajo in ne plačajo.
(4) Odločba davčnega organa iz drugega odstavka tega člena ne
posega v obveznost plačnika davka iz naslova davčnega odtegljaja,
vzpostavljeno z obračunom davčnega odtegljaja, s katerim so bili
izračunani in odtegnjeni prispevki zavarovanca.
(5) Odločbo iz drugega odstavka tega člena davčni organ izda
najpozneje do 30. junija 2019.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja že za regres za letni dopust,
prejet od 1. januarja 2019 dalje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2G (Uradni list RS, št. 75/19)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
121. člen
(uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po
predpisih, veljavnih do 31. 12. 2002)
(1) Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in
III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se
uporabljali do 31. decembra 2002, in uživalci pravic na podlagi
preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti)
po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08
– ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 –
ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 –
ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in 9/17 – odl. US; v
nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), obdržijo te pravice v nespremenjenem
obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona.
(2) Zavarovancu, delovnemu invalidu s pravico do premestitve ali s
pravico dela s skrajšanim delovnim časom, prejemniku nadomestila
plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, nadomestila plače
zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ali nadomestila plače
zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih, ki so se
uporabljali do 31. decembra 2002, ki je zaradi poslabšanja že
ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti pridobil
pravice iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1 ali po zakonu in bi
mu bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja odmerjeno v nižjem
znesku od zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja,
priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega
zavarovanja, je zagotovljeno izplačevanje usklajenega zneska
oziroma deleža zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki
je za zavarovanca ugodnejši, če gre ob odmeri nadomestila za
enakovrstno pravico in enak delovnopravni status delovnega
invalida.
(3) Uživalec nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz drugega
odstavka tega člena, ki mu je bilo nadomestilo iz invalidskega
zavarovanja že odmerjeno v nižjem znesku, lahko poda zahtevo za
razveljavitev dokončne odločbe o odmeri nadomestila iz invalidskega
zavarovanja in izplačilo usklajenega zneska odmerjenega nadomestila
iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej
pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja.
(4) Na podlagi zahteve iz prejšnjega odstavka lahko pristojna enota
zavoda, ki je odločbo izdala, ne glede na določbo 183. in 183.a
člena zakona, dokončno odločbo o odmeri nadomestila iz invalidskega
zavarovanja razveljavi in izda novo odločbo, s katero odloči o
izplačilu usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz
invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih
pravic iz invalidskega zavarovanja.
(5) Uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki vloži
zahtevo iz tretjega odstavka tega člena, se nadomestilo iz
invalidskega zavarovanja, ki je zanj ugodnejše, izplačuje od prvega
dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
(6) Zavod za spremembo v stanju invalidnosti, nastalo od
uveljavitve zakona dalje, za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje iz
drugega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi, kateri
znesek nadomestila je za zavarovanca ugodnejši, in mu izplačuje
znesek nadomestila, ki je zanj ugodnejši.
(7) Denarna nadomestila, ki se uživalcem izplačujejo na podlagi
drugega odstavka tega člena, se usklajujejo enako, kot se
usklajujejo pokojnine po zakonu.
(8) Delovnemu invalidu iz prvega odstavka tega člena, ki do 31.
decembra 2012 ni uveljavil pravice do nadomestila iz invalidskega
zavarovanja, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja izplačuje
od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
122. člen
(pravice iz zavarovanja za ožji obseg)
(1) Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po zakonu
pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, se
pokojnina odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski
osnovi iz prvega odstavka 36. člena zakona, vendar najmanj v višini
29,5 % najnižje pokojninske osnove.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek znaša odmerni odstotek za
določitev najnižje pokojnine 27 % v letu 2020, 27,5 % v letu 2021,
28 % v letu 2022, 28,5 % v letu 2023 in 29 % v letu 2024.
(3) Zavarovanci iz prvega odstavka tega člena nimajo pravice do
delne pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in
postrežbo.
(4) Zavarovanci iz prvega odstavka tega člena nimajo pravic na
podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti, razen
invalidske pokojnine.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena imajo pravico
do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni zavarovanci iz
100. člena zakona.
123. člen
(odmera invalidske pokojnine pri kombiniranih vzrokih
invalidnosti v prehodnem obdobju)
Ne glede na drugi odstavek 51. člena zakona, ki je veljal do
uveljavitve tega zakona, do nove ureditve v predpisih, ki urejajo
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znesek seštevka iz drugega
odstavka 51. člena ne more biti nižji od najnižje pokojnine,
določene v novem 39. členu zakona, in ne more presegati zneska
pokojnine, odmerjene od pokojninske osnove v odstotku, ki ga za
moške za 40 let določa novi 37. člen zakona.
124. člen
(enkratno izplačilo sredstev)
(1) Ne glede na prvi odstavek 221. člena zakona člani, ki so bili
vključeni v pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja po tretjem odstavku 293. člena ZPIZ-1,
obdržijo pravico do izplačila v višini odkupne vrednosti enot
premoženja, ki jih je financiral delodajalec, ko izpolnijo pogoje
iz drugega in tretjega odstavka 358. člena ZPIZ-1. Višina odkupne
vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, se
izračuna v skladu s pokojninskim načrtom iz 222. člena zakona.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja za premije, ki so bile
vplačane do 1. januarja 2013, in sredstva, ki jih je imel član na
osebnem računu do 1. januarja 2013.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 221. člena zakona in prvega
odstavka tega člena lahko člani, ki so bili vključeni v kolektivno
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pred 1. januarjem 2013
in so uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine iz
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 1. januarja
2013, uveljavijo pravico do izplačila v višini odkupne vrednosti
enot premoženja, kljub temu da ne izpolnjujejo pogoja iz drugega
odstavka 358. člena ZPIZ-1.
(4) Izplačilo iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi
na način, določen v 310. členu zakona.
(5) Določbe tega člena ne veljajo za člane krovnega pokojninskega
sklada javnih uslužbencev, ustanovljenega po Zakonu o kolektivnem
dodatnem pokojninske zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list
RS, št. 126/03 in 32/15).
125. člen
(odmera pokojnine)
(1) Uživalcu pokojnine, priznane po zakonu, veljavnem do
uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo ponovno vključil v
obvezno zavarovanje, se ob prenehanju ponovnega zavarovanja lahko
že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na pokojninsko
dobo, ki jo je zavarovanec dopolnil v času ponovne vključitve v
obvezno zavarovanje ali pa se mu pokojnina ponovno odmeri. Pri tem
se upošteva odmerni odstotek, ki ga je zavarovanec pridobil na
podlagi pokojninske dobe, dopolnjene do predhodne uveljavitve
pravice do pokojnine, povečan za odmerni odstotek, ki ga je
pridobil s ponovno vključitvijo v obvezno zavarovanje. Pri ponovni
odmeri oziroma odstotnem povečanju se pokojninska doba, dopolnjena
do 31. 12. 2019, vrednoti po prvem do šestem odstavku 37. člena
zakona, veljavnega do uveljavitve tega zakona, pokojninska doba,
dopolnjena od uveljavitve tega zakona, pa po prvem do devetem
odstavku spremenjenega 37. člena zakona.
(2) Zavarovancu, ki je pred uveljavitvijo tega zakona izpolnjeval
pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po četrtem ali
petem odstavku 27. člena zakona in je ostal vključen v obvezno
zavarovanje, se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe
brez dokupa do uveljavitve tega zakona vrednoti po šestem odstavku
37. člena zakona, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.
Zavarovancu iz prejšnjega stavka, ki je ostal vključen v obvezno
zavarovanje po uveljavitvi tega zakona, se pokojninska doba brez
dokupa, dopolnjena po uveljavitvi tega zakona, vrednoti po novem
osmem odstavku 37. člena zakona, pri čemer skupno obdobje
ugodnejšega vrednotenja znaša največ tri leta. Pokojninska doba
brez dokupa, ki jo je zavarovanec dopolnil do uveljavitve tega
zakona, ki je ni bilo mogoče vrednotiti po zakonu, ki je veljal do
uveljavitve tega zakona, se vrednoti na način, določen v novem
osmem odstavku 37. člena zakona.
(3) Uživalcu pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do
uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo znova vključil v
obvezno zavarovanje, ne pripada dodatni odmerni odstotek zaradi
skrbi za otroke na podlagi novega desetega odstavka 37. člena
zakona.
126. člen
(uživalci izplačila 20 % pokojnine)
(1) Zavarovanec, ki prejema 20 % predčasne pokojnine, obdrži
izplačilo tega dela predčasne pokojnine tudi po uveljavitvi tega
zakona, razen če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine.
(2) Zavarovancu, ki prejema 20 % predčasne pokojnine in je izpolnil
pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine do 31. decembra
2019, in zavarovancu, ki prejema 20 % starostne pokojnine, se
izplačuje 40 % starostne pokojnine od uveljavitve tega zakona do
prenehanja obveznega zavarovanja za polni delovni ali zavarovalni
čas, vendar najdlje za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno
zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Po poteku
treh let se zavarovancu izplačuje 20 % starostne pokojnine, če
izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka spremenjenega 39.a člena
zakona.
(3) Zavod za zavarovance iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti odloči o upravičenosti
do izplačila 40 % starostne pokojnine. Del starostne pokojnine se
za zavarovanca, ki je na dan uveljavitve tega zakona prejemal del
starostne pokojnine, odmeri od starostne pokojnine, do katere bi
bil upravičen, če bi 1. januarja 2020 uveljavljal odstotno
povečanje že odmerjene starostne pokojnine. Del starostne pokojnine
se za zavarovanca, ki je na dan uveljavitve tega zakona prejemal
del predčasne pokojnine in je 31. decembra 2019 izpolnjeval pogoje
za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odmeri od starostne
pokojnine, do katere bi bil upravičen 1. januarja 2020.
(4) Zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki je obdržal
pravico do izplačila 20 % predčasne pokojnine, ker 31. decembra
2019 ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne
pokojnine, lahko uveljavi izplačilo 40 % starostne pokojnine po
39.a členu zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine.
127. člen
(uživalci delne pokojnine)
(1) Zavarovanec, ki ob uveljavitvi tega zakona prejema delno
pokojnino, zvišano za 5 % v skladu z drugim odstavkom 40. člena
zakona, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, obdrži pravico
tudi po uveljavitvi tega zakona do dopolnitve starosti 65 let,
razen če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine ter je vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure
dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(2) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki prejema delno pokojnino,
odmerjeno od starostne pokojnine, zavod v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti odmeri delno pokojnino
od starostne pokojnine, do katere bi bil v skladu z zakonodajo
upravičen, če bi 1. januarja 2020 uveljavil odstotno povečanje že
odmerjene starostne pokojnine in jo poveča v skladu z novim tretjim
odstavkom v zvezi z novima četrtim oziroma petim odstavkom 40.
člena zakona. Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki prejema delno
pokojnino, odmerjeno od predčasne pokojnine, se delna pokojnina
odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen 1.
januarja 2020 in poveča v skladu s spremenjenim 40. členom
zakona.
(3) Delna pokojnina iz prejšnjega odstavka se izplačuje od
uveljavitve tega zakona.
(4) Zavod po uradni dolžnosti izvede postopek ugotavljanja
upravičenosti do višje delne pokojnine za zavarovance iz drugega
odstavka tega člena in v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona
izda odločbe o novi višini delne pokojnine.
(5) Zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki je obdržal
pravico do delne pokojnine, povišane za 5 %, lahko uveljavi delno
pokojnino po novem 40. členu zakona, ko izpolni pogoje za starostno
pokojnino oziroma ko se obvezno vključi v obvezno zavarovanje vsaj
za štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
128. člen
(uživalci sorazmernega dela pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki ob uveljavitvi tega zakona prejema sorazmerni
del starostne pokojnine, ali zavarovancu, ki prejema sorazmerni del
predčasne pokojnine, in je do 31. decembra 2019 izpolnil pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine ter je vključen v obvezno
zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se
višina sorazmernega dela starostne pokojnine izračuna v skladu z
novim četrtim odstavkom 116. člena zakona.
(2) Sorazmerni del starostne pokojnine iz prejšnjega odstavka se
izplačuje od uveljavitve tega zakona.
(3) Zavod za zavarovance iz prvega odstavka tega člena v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti odloči o
upravičenosti in višini sorazmernega dela starostne pokojnine po
prvem odstavku tega člena. Sorazmerni del starostne pokojnine se za
zavarovanca, ki je ob uveljavitvi tega zakona prejemal sorazmerni
del starostne pokojnine, odmeri od starostne pokojnine, do katere
bi bil upravičen, če bi 1. januarja 2020 uveljavil odstotno
povečanje že odmerjene starostne pokojnine in se poveča v skladu z
novim četrtim v zvezi z novima petim oziroma šestim odstavkom 116.
člena zakona. Sorazmerni del starostne pokojnine se za zavarovanca
iz prvega odstavka tega člena, ki je ob uveljavitvi tega zakona
prejemal sorazmerni del predčasne pokojnine in je 31. decembra 2019
izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen 1.
januarja 2020, in se poveča v skladu z novim četrtim v zvezi z
novima petim oziroma šestim odstavkom 116. člena zakona.
(4) Zavarovanec, ki je na dan uveljavitve tega zakona prejemal
sorazmerni del predčasne pokojnine in do 31. decembra 2019 ni
izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ter
zavarovanec, ki je prejemal sorazmerni del starostne pokojnine,
lahko vloži zahtevo za spremembo izplačila sorazmernega dela
pokojnine po novem 116. členu zakona, ko izpolni pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma ko se obvezno
vključi v obvezno zavarovanje vsaj za štiri ure dnevno oziroma 20
ur tedensko.
129. člen
(omejitev izplačevanja dela pokojnine uživalcem dela pokojnine,
delne pokojnine in sorazmernega dela pokojnine)
Tretji, četrti in peti odstavek novega 40.a člena zakona se
uporabljajo tudi za uživalce pravic iz 126. člena tega zakona, za
uživalce delne pokojnine iz 127. člena tega zakona, ki jim je
priznana pravica do sorazmernega dela zneska v skladu s
spremenjenim tretjim odstavkom 40. člena zakona, in za uživalce
pravic iz 128. člena tega zakona, ki se jim sorazmerni del
starostne pokojnine poveča v skladu s spremenjenim četrtim
odstavkom 116. člena zakona.
130. člen
(nadaljevanje postopka v primeru smrti zavarovanca)
(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena zakona lahko do ureditve v
zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek uveljavljanja pravice
do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti zavarovanca
nadaljujejo njegovi pravni nasledniki.
(2) Če potreba po pomoči in postrežbi nastane po uveljavitvi tega
zakona, se dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje od dneva
nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi. Mesečna izplačila
dodatka za pomoč in postrežbo zastarajo v treh letih od zapadlosti
vsakega posameznega izplačila.
131. člen
(elektronska storitev izračuna pričakovane višine
pokojnine)
Zavod zavarovancem v treh letih od uveljavitve tega zakona zagotovi
elektronsko storitev izračuna pričakovane višine pokojnine, ki
lahko nadomesti pisno informacijo o pričakovanem datumu in višini
pokojnine, razen informacije iz šestega odstavka 140. člena
zakona.
132. člen
(način izplačila prejemkov)
Prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so se do
uveljavitve tega zakona izplačevali preko poštne dostave, se enako
izplačujejo tudi po uveljavitvi tega zakona, razen kadar spremembo
načina izplačevanja zahteva uživalec pravice.
133. člen
(rok za obveščanje članov)
Upravljavci pokojninskih skladov prvič pripravijo potrdilo o
pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz spremenjenega
251. člena zakona na dan 31. december 2020.
134. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki v zvezi z izplačilom 20 % pokojnine, s pravico do delne
pokojnine oziroma z izplačilom sorazmernega dela pokojnine zaradi
ponovne vključitve v obvezno zavarovanje, ki se vodijo pri zavodu,
se dokončajo po tem zakonu, če je to za zavarovanca ugodneje.
135. člen
(uporaba podzakonskih aktov)
Do uveljavitve podzakonskih aktov iz novih 331.e člena, drugega
odstavka 332.g člena in drugega odstavka 333.d člena zakona se še
naprej uporabljajo podzakonski akti Agencije za zavarovalni nadzor,
izdani na podlagi 586., 597., 598. in 604. člena Zakona o
zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19).
136. člen
(prehodne določbe poklicnega zavarovanja)
(1) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi
pokojninski načrt in pravila upravljanja z določbami tega zakona in
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Do začetka uporabe novega
pokojninskega načrta in novih pravil upravljanja se ne glede na ta
zakon uporabljajo pokojninski načrt in pravila upravljanja,
veljavna ob uveljavitvi tega zakona.
(2) Zavarovanci-člani, ki so bili vključeni v poklicno zavarovanje
po pokojninskem načrtu, veljavnem ob uveljavitvi tega zakona, se v
novi pokojninski načrt poklicnega zavarovanja vključijo na dan, ko
bo pokojninski načrt iz prejšnjega odstavka odobril minister,
pristojen za delo.
(3) Spremenjeni tretji in enajsti do petnajsti odstavek 200. člena
zakona in spremenjeni štirinajsti odstavek 209. člena zakona se
začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe novega pokojninskega
načrta.
(4) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja prvič pripravi potrdilo o stanju na osebnem računu v
skladu s spremenjenim 211. členom zakona na dan 31. december
2020.
137. člen
(spremembe pokojninskih načrtov in pravil upravljanja)
Upravljavci pokojninskih skladov v enem letu od uveljavitve tega
zakona uskladijo pokojninske načrte in pravila upravljanja s tem
zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
138. člen
(uskladitev poslovanja pokojninske družbe)
Pokojninska družba svoje poslovanje uskladi z zahtevami
spremenjenega 7. podpoglavja VI. poglavja dvanajstega dela zakona v
enem letu od uveljavitve tega zakona.
139. člen
(rok za izdajo predpisov)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, Agencija za trg vrednostnih
papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor izdajo nove in uskladijo
veljavne splošne akte, izdane na podlagi 238., 240. 243., 251.,
272., 274., 275., 284., 285., 291., 292., 296., 300., 302., 303.,
308., 313., 322., 332.g, 334. in 366. člena zakona, s tem zakonom v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega člena se uporabljajo
predpisi, ki sta jih Agencija za trg vrednostnih papirjev in
Agencija za zavarovalni nadzor izdali na podlagi 238., 240. 243.,
251., 272., 274., 275., 284., 285., 291., 292., 296., 300., 302.,
303., 308., 313., 322., 334. in 366. člena zakona, če niso v
nasprotju s tem zakonom.
140. člen
(začetek uporabe omejitev izplačevanja dela pokojnine, višje
delne pokojnine in višjega sorazmernega dela pokojnine)
Tretji in sedmi odstavek novega 40.a člena zakona se začneta
uporabljati 1. maja 2020.
141. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2020.
Zakon o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2H (Uradni list RS, št. 139/20) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3. člen
(1) Zavarovancu, ki je z dokupom pokojninske dobe do 31. decembra
2012 uveljavil pravico do pokojnine ali izplačilo dela pokojnine po
zakonu, zavod v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni
dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino oziroma odmeri
starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine, z upoštevanjem te
dobe kot pokojninske dobe brez dokupa. Nova pokojnina oziroma
izplačilo dela pokojnine zavarovancu iz prejšnjega stavka pripada
od začetka uporabe tega zakona.
(2) Zavarovancu, ki je z dokupom zavarovalne dobe za študij in
vojaški rok uveljavil starostno pokojnino po zakonu, ki je veljal
do 31. decembra 2012, zavod v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino z
upoštevanjem te dobe kot delovne dobe. Nova pokojnina zavarovancu
iz prejšnjega stavka pripada od začetka uporabe tega
zakona.
(3) Uživalcu pokojnine in zavarovancu, ki se mu izplačuje del
pokojnine, iz drugega odstavka 401.a člena zakona, ki vloži zahtevo
za novo odmero pokojnine oziroma dela pokojnine v šestih mesecih po
začetku uporabe tega zakona, pripada novo odmerjena pokojnina od
začetka uporabe tega zakona. Če zahtevo vloži po poteku šestih
mesecev od začetka uporabe tega zakona, mu novo odmerjena pokojnina
oziroma novo odmerjeni sorazmerni del pokojnine oziroma izplačilo
novo odmerjenega dela pokojnine pripada od prvega dne naslednjega
meseca po vložitvi zahteve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2021.
Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št.
189/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
IV. KONČNE DOLOČBE
41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne v mesecu,
ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 – ZDUOP
(Uradni list RS, št. 15/21) z naslednjimi določbami posega v
ZPIZ-2:
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) […]
(2) S tem zakonom se z namenom omilitev posledic COVID-19 odstopa
od določb naslednjih zakonov:
5. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14
– ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD,
102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20 in 189/20 –
ZFRO),
[…]
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
5. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
28. člen
Ne glede na četrti odstavek 144. člena in drugi odstavek 152. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 –
ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15,
23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20 in 189/20 – ZFRO; v
nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) je najnižja osnova za obračun
prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila
plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, minimalna
plača.
29. člen
(1) Delodajalec je za vsakega delavca, katerega plača za polni
delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi
ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in
plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, določenega v skladu z
Zakonom o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in
83/18), upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki
mesečne subvencije v višini 50 eurov.
(2) Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim
delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega,
ima delodajalec pravico do subvencije iz prejšnjega odstavka
sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o
zaposlitvi oziroma opravil delo.
(3) Delodajalci, neposredni in posredni uporabniki proračuna
Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska
predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in
agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do
subvencije iz prvega odstavka tega člena. Delodajalec ni upravičen
do subvencije za zaposlene v programu javnih del.
(4) Sredstva za izplačilo subvencije se zagotavljajo v proračunu
Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije.
(5) Za pridobitev subvencije delodajalcu iz prvega odstavka tega
člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži
izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal
plačo iz prvega odstavka tega člena ter podatke, iz katerih izhaja
upravičenost do subvencije. Upravičenec predloži izjavo preko
informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do
konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do
konca julija 2021. FURS izplača subvencijo najpozneje do 20. v
mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Za pravilnost izjave
delodajalec kazensko in materialno odgovarja.
(6) Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice delodajalca do
subvencije po tem členu izvaja FURS, ki za postopek nadzora
smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek. Za namen
izvajanja nadzora ima FURS pravico neposredno od delodajalca
pridobiti dokazila in listine, potrebne za nadzor upravičenosti do
subvencije.
(7) Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1.
januarja do 30. junija 2021.
(8) Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je
od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov
lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad
poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu,
izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS.
Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko
določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve
pravic iz tega zakona do dneva vračila.
(9) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejete subvencije
v skladu s prejšnjim odstavkom izvaja FURS, ki za postopek nadzora
smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
(10) Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece
po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do
prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu
številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program
razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega
zakona.
(11) Nadzor nad prejšnjim odstavkom izvaja Inšpektorat Republike
Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski
nadzor.
30. člen
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki v
obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, začne
postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali
odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih
razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev
sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki
zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
PETI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2I (Uradni list
RS, št. 51/21) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
5.
člen
(1)
Uživalcem, ki so uveljavili pravico do predčasne, starostne ali
invalidske pokojnine po predhodno veljavnih predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se po uradni dolžnosti
zagotavlja pokojnina iz prvega do petega 39. člena zakona, brez
izdaje posamičnega akta.
(2)
Uživalcem, ki jim je bila pokojnina odmerjena za ožji obseg pravic,
ni zagotovljen znesek iz tretjega in četrtega odstavka 39. člena
zakona.
6.
člen
(1)
Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po zakonu pretežni
del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, se pokojnina
odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz
prvega odstavka 36. člena zakona, vendar najmanj v znesku, ki se v
letu 2021 določi v višini 29,5 % najnižje pokojninske
osnove.
(2)
Znesek iz prejšnjega odstavka se usklajuje v višini in rokih, v
katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.
(3)
Zavarovanci iz prvega odstavka tega člena nimajo pravice do delne
pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in
postrežbo.
(4)
Zavarovanci iz prvega odstavka tega člena nimajo pravic na podlagi
ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske
pokojnine.
(5)
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena imajo pravico do
dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni zavarovanci iz
100. člena zakona.
7.
člen
Ta
zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan naslednjega
meseca po uveljavitvi tega zakona.