www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

ZAŠČITA POTROŠNIKOV PRED ENOSTRANSKIM ZAPRTJEM TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV (22.05.2024)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:2.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:7.1pt;margin-bottom:.0001pt'>
Iz sklopa – modula:</p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm; margin-left:7.1pt;margin-right:0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;border:none; padding:0cm'>
STATISTIKA & INFO/Svet davkov/Zanimivosti/ …</p>
</div>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
REPUBLIKA SLOVENIJA</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Ministrstvo za finance</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Številka: /</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Datum: 14.05.2024</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center'>
<b><span style='font-size:14.0pt'>ZAŠČITA POTROŠNIKOV PRED
ENOSTRANSKIM ZAPRTJEM TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i>Predlagane spremembe zakonodaje imajo namen okrepiti zaščito
potrošnikov v bančnem sektorju pred enostranskim zaprtjem
transakcijskih računov (TRR) s strani bank. Trenutno stanje, kjer
banke lahko brez pojasnila ali razloga zaprejo TRR, potrošnike
postavlja v ranljiv položaj brez možnosti ustreznega zagovora ali
obrambe.</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i> </i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i>Predlog sprememb:</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'><i>1.
Obveznost pojasnila: Banka bi morala biti dolžna potrošniku pisno
pojasniti razloge za zaprtje TRR, vsaj določeno obdobje pred samim
dejanjem zaprtja.</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'><i>2.
Javni nadzor: Uvedba mehanizmov javnega nadzora nad postopki
zapiranja TRR s strani bank bi omogočila večjo transparentnost in
preglednost.</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'><i>3.
Pravica do pritožbe: Potrošniki bi morali imeti jasno opredeljeno
pravico do pritožbe v primeru zaprtja TRR.</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'><i>4.
Preventivni ukrepi: Banka bi morala pred zaprtjem TRR izvajati
določene preventivne ukrepe, kot je na primer obvestilo potrošnika
o morebitnih nepravilnostih.</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'><i>5.
Sankcije: Uvedba strožjih sankcij za banke, ki ne spoštujejo
predlaganih sprememb zakonodaje, bi zagotovila večjo skladnost s
predpisi in spodbujala odgovorno ravnanje.</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'><i>6.
Primerjava z drugimi pogodbenimi odnosi: Zaščita potrošnikov v
bančnem sektorju bi morala biti še posebej temeljita, saj v nobenem
drugem pogodbenem odnosu potrošniki niso tako ranljivi.</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i>Predlagane spremembe zakonodaje imajo namen zagotoviti bolj
pravičen in transparenten postopek zapiranja TRR ter okrepiti
zaupanje potrošnikov v bančni sistem. Pomembno je, da se pri
oblikovanju zakonodaje upoštevajo potrebe in interesi vseh
vpletenih strani ter da se doseže uravnotežen pristop, ki bo
spodbujal zaupanje v bančni sistem in varoval pravice
potrošnikov.</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i> </i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i>Odziv Ministrstva za finance:</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Plačilne storitve v Republiki Slovenije sistemsko ureja Zakon o
plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in
plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in
102/20, v nadaljevanju: ZPlaSSIED. Vendar ZPlaSSIED ne predpisuje,
da morajo banke uporabniku plačilnih storitev (fizične in pravne
osebe) odpreti transakcijski račun, saj je odločitev o sklenitvi
okvirne pogodbe in na njeni podlagi odprtju transakcijskega računa
določenemu uporabniku odvisna izključno od poslovne politike
posamezne banke, zato tudi niso dolžne pojasniti razlogov za svojo
odločitev. To pomeni, da se banke same odločajo, s katerim
uporabnikom bodo stopile v poslovni odnos. ZPlaSSIED pa v 99. členu
določa tudi pravila glede odpovedi okvirne pogodbe o plačilnih
storitvah s strani banke. V zvezi s tem določa, da lahko banka
odpove okvirno pogodbo (zapre transakcijski račun), ki je sklenjena
za nedoločen čas, z odpovednim rokom najmanj dveh mesecev, vendar
pa lahko banka odpove okvirno pogodbo tudi, če tako določa drug
zakon.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Navedena ureditev je skladna s predpisi Evropske unije (v
nadaljevanju: EU) s področja plačilnih storitev, ki jih prenaša
ZPlaSSIED. V prvi vrsti je to Direktiva o plačilnih
storitvah<a href="#_edn1" name="_ednref1" title="" id=
"_ednref1"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>,
za katero velja načelo popolne harmonizacije, kar pomeni da države
članice ne smejo določiti strožjih ali dodatnih zahtev, kot jih
predpisuje navedena direktiva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
zvezi z odpiranjem transakcijskih računov je potrebno upoštevati
tudi določbe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja
terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22, v nadaljevanju:
ZPPDFT-2). ZPPDFT-2 v 4. členu določa nabor zavezancev, ki so
dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja
denarja in financiranje terorizma, med katere sodijo tudi banke
(poleg vrste drugih finančnih in nefinančnih organizacij). Ti
zavezanci so v okviru svojih obveznosti dolžni izdelati tudi oceno
tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja,
transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in
upoštevati dejavnike geografskega tveganja (tvegane države) glede
na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma. Prav
tako mora zavezanec oziroma banka za učinkovito ublažitev in
obvladovanje ugotovljenih tveganj vzpostaviti učinkovite politike,
kontrole in postopke, ki so sorazmerni glede na njegovo dejavnost
in velikost (kot npr. vrsto strank, s katerimi posluje zavezanec,
vrste produktov, ki jih ponuja zavezanec). Glede na navedeno lahko
torej banka kot zavezanka v okviru lastne poslovne politike sprejme
tudi ukrep prekinitve obstoječega poslovnega razmerja, v kolikor
oceni, da bi bilo tveganje za pranje denarja ali financiranje
terorizma v primeru nadaljevanja poslovnega razmerja previsoko,
oziroma sprejme tako politiko sprejemljivosti strank, da v
določenih primerih poslovnega razmerja sploh ne sklene.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
Nadalje pojasnjujemo, da ZPPDFT-2 zgolj v treh primerih zavezancem
(bankam), določa prepoved sklenitve poslovnega razmerja oziroma
obveznost prekinitve obstoječega poslovnega razmerja, in sicer,
ko:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
1.<span style='font:7.0pt "Times New Roman"'> </span>
zavezanec ne more izvesti pregleda stranke v skladu z določbami
ZPPDFT-2 – 26. člen ZPPDFT-2 (ne more ugotoviti in preveriti
istovetnost stranke, ugotoviti dejanskega lastnika stranke,
pridobiti podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja
ali transakcije ter drugih podatkov),</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
2.<span style='font:7.0pt "Times New Roman"'> </span> niso
izpolnjeni pogoji v zvezi s pregledom stranke preko tretje osebe –
59. člen ZPPDFT-2,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:14.2pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:-14.2pt'>
3.<span style='font:7.0pt "Times New Roman"'> </span> stranka
izkazuje lastništvo pravne osebe ali podobnega subjekta tujega
prava na podlagi delnic na prinosnika, katerih sledljivost ni
omogočena prek centralne klirinško-depotne družbe ali podobnega
registra ali trgovalnih računov in se ga ne da ugotoviti na podlagi
druge poslovne dokumentacije – 72. člen ZPPDFT-2.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Iz
navedenega torej izhaja, da ZPPDFT-2 izrecno določa, v katerih
primerih zavezanci (banke) ne smejo skleniti poslovnega razmerja
oziroma so dolžni prekiniti obstoječe poslovno razmerje. Ne glede
na to pa lahko banka, tudi če v posameznem primeru ne obstaja noben
izmed zgoraj navedenih zakonskih razlogov za prekinitev obstoječega
poslovnega razmerja, v okviru svoje lastne poslovne politike,
sprejme odločitev o tem, ali bo poslovno še sodelovala s svojo
stranko ali ne.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Tudi
EU je zaznala težave pri odpiranju in zapiranju transakcijskih
računov, vezano na pravila za preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma, ki jih morajo spoštovati banke pri
poslovanju s komitenti, zato je za naslovitev tega problema
Evropski bančni organ (European Banking Authority) leta 2023
sprejela Smernice o politikah in kontrolah za učinkovito
obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma
(PD/FT) pri zagotavljanju dostopa do finančnih storitev<a href=
"#_edn2" name="_ednref2" title="" id="_ednref2"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>
(v nadaljevanju: smernice), ki se novembra 2023 uporabljajo tudi v
Sloveniji. Banka Slovenije je s sklepom<a href="#_edn3" name=
"_ednref3" title="" id="_ednref3"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>
določila obvezno uporabo teh smernic za svoje subjekte nadzora, s
čemer je vsebina smernic postala del zanje obvezne zakonodaje.
Vendar pa le-te ne prinašajo absolutne pravice posameznikov in
pravnih oseb do računov v bankah.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
skladu z navedenimi smernicami mora banka zagotoviti, da izvajanje
politik, postopkov in kontrol za obvladovanje tveganj pranja
denarja in financiranja terorizma, ne povzroči splošne zavrnitve
ali prekinitve poslovnih odnosov s celotnimi kategorijami strank,
za katere je ocenila, da predstavljajo višje tveganje pranja
denarja in financiranja terorizma. Banka mora določiti merila, ki
jih bo uporabila za odločitev, da se poslovni odnos zavrne ali
prekine. Prav tako mora določiti vse možnosti za zmanjšanje višjih
tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, in jih preučiti
pred odločitvijo o zavrnitvi stranke. Te možnosti vključujejo vsaj
prilagoditev ravni in intenzivnosti spremljanja stranke, ter
uporabo ciljno usmerjenih omejitev za produkte ali storitve. Banke
morajo dokumentirati vsako odločitev za zavrnitev ali prekinitev
poslovnega odnosa in razlog in ga na zahtevo dati pristojnemu
organu (Banka Slovenije).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Da bi
se potrošnikom, ki pri bankah ne morejo odpreti transakcijskega
računa omogočila večja vključenost v finančni sistem je bila leta
2014 na ravni EU sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s
plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do
osnovnih plačilnih računov (v nadaljevanju: Direktiva 2014/92/EU),
ki je bila v slovensko zakonodajo prenesena z ZPlaSSIED. V skladu z
Direktivo 2014/92/EU je v 181. členu ZPlaSSIED določeno, da ima
vsak <b>potrošnik</b> pravico do odprtja in uporabe <b>osnovnega
plačilnega računa</b> pri banki, razen v nekaterih primerih, ki so
v ZPlaSSIED posebej določeni. Vendar pa mora potrošnik ob prošnji
za odprtje računa izrecno navesti, da želi odpreti osnovni plačilni
račun in ne »običajni transakcijski račun«. V primeru, ko potrošnik
želi odpreti osnovni plačilni račun, mu ga je banka torej dolžna
odpreti, razen v primerih, ki so v ZPlaSSIED izrecno določeni.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
ZPlaSSIED tako v 181. členu določa, da <b>mora</b> banka
<b>zavrniti</b> prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega
računa, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb
zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja
terorizma. Banka pa <b>lahko zavrne</b> prošnjo potrošnika za
odprtje osnovnega plačilnega računa, če: 1. potrošnik že ima
plačilni račun pri banki v Republiki Sloveniji, ki mu omogoča
uporabo plačilnih storitev; 2. potrošnik krši ali je v zadnjih treh
letih kršil pogodbeno obveznost do banke; 3. ima banka informacije,
da je na plačilnem računu potrošnika, vključno z osnovnim plačilnim
računom, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na tem računu na
podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali zakona ki
ureja davčni postopek, vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih
za izvršbo ali prisilno izterjavo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Banka
mora po sprejetju odločitve o zavrnitvi prošnje za odprtje
osnovnega plačilnega računa potrošnika nemudoma <b>pisno in
brezplačno obvestiti o zavrnitvi prošnje in konkretnem razlogu za
zavrnitev,</b> razen če je to prepovedano na podlagi drugih
predpisov. Banka mora potrošnika tudi obvestiti o <b>postopku
pritožbe zoper zavrnitev</b> prošnje o odprtju osnovnega plačilnega
računa, pravici, da o zavrnitvi prošnje seznani Banko Slovenije, in
o pravici do izvensodnega reševanja sporov v skladu z 286. členom
ZPlaSSIED. Organ za izvensodno reševanje sporov, na katerega lahko
potrošnik poda pritožbo je oblikovan v okviru Združenja bank
Slovenije (elektronski naslov: IRPS | Združenje bank Slovenije -
GIZ (zbs-giz.si).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Nabor
storitev, ki jih omogoča osnovni plačilni račun je določen v 182.
členu ZPlaSSIED in ni nujno enak kot jih nudi transakcijski račun.
Osnovni plačilni račun zajema naslednje storitve: 1. storitve, ki
so potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa; 2.
storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun; 3.
storitve, ki omogočajo dvig gotovine s plačilnega računa v EU na
bančnem okencu ali bankomatu med obratovalnim časom banke ali izven
njega; 4. izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev;
5. izvrševanje domačih in čezmejnih plačilnih transakcij s plačilni
kartico, vključno z internetnimi plačili; izvrševanje domačih in
čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na
terminalih, okencih in prek internetnih storitev banke, če to banka
omogoča v okviru svojega rednega poslovanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
skladu s 184. členom ZPlaSSIED lahko banka <b>enostransko prekine
okvirno pogodbo za dostop</b> do osnovnega plačilnega računa le, če
je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (1) potrošnik je
osnovni plačilni račun namerno uporabljal za nezakonite namene; (2)
na osnovnem plačilnem računu več kot 24 zaporednih mesecev ni bilo
nobene transakcije; (3) potrošnik je predložil netočne informacije,
da bi pridobil pravico do osnovnega plačilnega računa, kadar na
podlagi točnih informacij take pravice ne bi pridobil; (4)
potrošnik ne prebiva več zakonito v EU; (5) potrošnik naknadno
odpre plačilni račun pri drugi banki, ki mu omogoča uporabo
storitev iz prvega odstavka 182. člena ZPlaSSIED; (6) potrošnik
krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do
banke; (7) pod pogoji, ki jih glede odstopa od pogodbe določa drug
zakon.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>V
primeru odpovedi okvirne pogodbe za dostop do osnovnega plačilnega
računa na podlagi 2., 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka, <b>mora
banka vsaj dva meseca pred začetkom veljavnosti odpovedi potrošnika
pisno in brezplačno obvestiti o razlogih za odpoved,</b> razen če
bi bilo takšno razkritje prepovedano na podlagi drugih predpisov.
Če banka odpove okvirno pogodbo na podlagi 1., 3. in 6. točke
prejšnjega odstavka, pa odpoved pogodbe začne učinkovati
nemudoma.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Banka
je v skladu z ZPlaSSIED v primeru odpovedi okvirne pogodbe za
dostop do osnovnega plačilnega računa dolžna <b>potrošnika
obvestiti o postopku pritožbe</b> zoper odpoved okvirne pogodbe, o
pravici, da o odpovedi okvirne pogodbe za dostop do osnovnega
plačilnega računa seznani Banko Slovenije in o <b>pravici do
izvensodnega reševanja sporov</b> v skladu z 286. členom ZPlaSSIED.
V obvestilu je banka dolžna navesti tudi ustrezne kontaktne
podatke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>Za
nadzor nad izvajanjem določb ZPlaSSIED je pristojna Banka
Slovenije, ki je tudi prekrškovni organ. Prav tako so v 291. členu
ZPlaSSIED <b>določene tudi sankcije za banke</b> za kršitve določb
ZPlaSSIED v zvezi z dostopom do osnovnega plačilnega računa.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'><b>Na
podlagi navedenega je torej potrebno razlikovati med ureditvijo, ki
velja v zvezi z zapiranjem transakcijskih računov in ureditvijo v
zvezi z zapiranjem osnovnih plačilnih računov potrošnikov. Veljavna
ureditev v obeh primerih temelji na predpisih EU, zato predlagane
zakonodajne spremembe niso mogoče. Odločitev banke za zaprtje
transakcijskega računa je torej odvisna od poslovne politike bank,
medtem ko morajo banke pri zaprtju osnovnega plačilnega računa
spoštovati bolj stroga pravila, ki zagotavljajo večjo dostopnost
potrošnikov do teh računov. Pri tem je potrebno dodati, da je
vsebina danega predloga že upoštevana v ureditvi, ki velja za
zapiranje osnovnih plačilnih računov potrošnikov s strani bank,
zato Ministrstvo za finance predloga ne podpira.</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i>Vir: Spletne strani Vlade RS [21.05.2024].</i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<i><span style='font-size:11.0pt'> </span></i></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify'>
<a href="#_ednref1" name="_edn1" title="" id="_edn1"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:11.0pt'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:11.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></span></a>
<span style='font-size:11.0pt'>Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah
na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter
2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive
2007/64/ES.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoFootnoteText"><a href="#_ednref2" name="_edn2" title=
"" id="_edn2"><span class="MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:11.0pt'><span class="MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:11.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></span></a>
<span style='font-size:11.0pt'>Smernice EBA dostopne na spletni
strani: <span style='color:#666362'><a href=
"https://www.eba.europa.eu/sites/default/files/document_library/Publications/Guidelines/2023/EBA-GL-2023-04/Translations/1061465/GLs%20on%20MLTF%20risk%20management%20(EBA%20GL%202023%2004)_SL_COR.pdf"
target="_blank"><span style='color:#3A6D7F'>GLs on MLTF risk
management (EBA GL 2023 04)_SL_COR.pdf
(europa.eu)</span></a>.</span></span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify'>
<a href="#_ednref3" name="_edn3" title="" id="_edn3"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:11.0pt'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:11.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></span></a>
<span style='font-size:11.0pt'>Dokument dostopen na spletni strani:
<span style='color:#666362'><a href=
"http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE13440" target=
"_blank"><span style='color:#3A6D7F'>Sklep o uporabi Smernic o
politikah in kontrolah za učinkovito
obvlado...</span></a>.</span></span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify'>
<span style='font-size:11.0pt'> </span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

PLAČILO ZA POSLOVNO USPEŠNOST – Kriteriji za določitev pripadajočega zneska – Prisotnost posameznega delavca (VIII Ips 9/2024)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Sodbe sod ...
09.10.2024 - 07:49:59
ZBIRNI PODATKI PO KOLEKTIVNIH POGODBAH ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - september 2024
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Delo ...
01.10.2024 - 09:14:35
PONOVNA UVEDBA SDKja in NALOGE FURSa
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
19.09.2024 - 11:43:23

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06
Diskriminacija pri božičnicah
Zaradi različnih sodnih praks dveh višjih sodi ...
09.10.2024 - 11:09:49
Cesar daje drobtinice slovenskim davkoplačevalcem
Dogovor socialnih partnerjev o 100-odstotni us ...
23.09.2024 - 11:30:31

ARHIV