Vlada določila besedilo predloga
Zakona o davku na nepremičnine
Vlada RS je na redni seji dne 17. oktobra 2013
določila besedilo predloga Zakona o davku na
nepremičnine.
Predlog zakona uvaja nov sistem davka na
nepremičnine, s katerim se nadomesti dosedanja obdavčitev
nepremičnin z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, davkom od
premoženja in dajatev, ki obremenjuje gozdna zemljišča –
pristojbina za vzdrževanje gozdih cest. Predlaga se tudi, da se z
uvedbo davka na nepremičnine ukine davek na nepremično premoženje
večje vrednosti.
Prihodek od davka na nepremičnine je deljen med
občine in državo, in sicer državnemu proračunu pripada 50 %
prihodka od obdavčitve nepremičnin po osnovnih davčnih stopnjah, 50
% prihodka pa pripada občinam, na območju katerih se nepremičnine
nahajajo.
Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so
na presečni datum 1. januar leta odmere evidentirane v registru
nepremičnin, ali izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti
evidentirane v registru nepremičnin. S tako široko definicijo se v
obdavčitev vključujejo vse vrste stavb, pa tudi vse vrste zemljišč,
torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča. Davčna osnova je
posplošena tržna vrednost.
Kot zavezanca za davek se določa lastnika,
fizično ali pravno osebo. Izjemoma se obveznost plačila davka za
nepremičnine v lasti države in občin prenese na upravljavce, in v
primeru finančnega lizinga na lizingojemalce, izjema pa je določena
tudi za stanovanja, katerih uporaba je na podlagi sodne odločbe
prenesena na najemnike. V takem primeru je zavezanec
najemnik.
Davka se oprošča nepremičnine v lasti ali v
uporabi tujih držav za potrebe diplomatskih in konzularnih
predstavništev, v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih
predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe, in v lasti
institucij EU v Sloveniji. Oprostitev pa velja tudi za
nepremičnine, ki so evidentirane kot gospodarska javna
infrastruktura (ceste, železnice, vode), razen vodna zemljišča, ki
so namenjena opravljanju poslovne in industrijske ali energetske
dejavnosti. Davka se oprošča tudi sakralnih objektov (namenjenih
bogoslužju – cerkev, molilnica, kapelica) in kulturnih spomenikov
ter neplodnih zemljišč in varovalnih gozdov.
Zakon določa različne stopnje za različne vrste
nepremičnin. Za stanovanjske nepremičnine, v katerih biva
zavezanec, ali jih ta daje v odplačni (tržni ali neprofitni) najem
(rezidenčne stanovanjske nepremičnine) se predlaga davčna stopnja v
višini 0,15 %. Za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine se davčna
stopnja poviša na 0,5 %. Za stanovanjske nepremičnine s posplošeno
tržno vrednostjo nad 500.000 evrov (rezidenčne in nerezidenčne) pa
se dodatno davčna stopnja poveča za 0,25 odstotnih točk.
Za poslovne in industrijske nepremičnine se
predlaga stopnja davka v višini 0,75 %, izjemoma pa se za
energetske objekte določa nižja stopnja in sicer 0,4
%.
Nižja stopnja davka se določa tudi za kmetijske
objekte in sicer 0,3 %, za druge stavbe, kamor se uvrščajo stavbe
za javno rabo in za drugo splošno rabo pa 0,5 %. Posebej se urejajo
stopnje za zemljišča in sicer se za kmetijska zemljišča določa
stopnja 0,15 %, za gozdna zemljišča 0,07 %, za zemljišča za
poslovno in industrijsko rabo stopnja 0,75 %, za zemljišča za
energetsko rabo stopnja 0,4 % in za druga zemljišča stopnja 0,5 %,
razen za zemljišča, ki pripadajo stanovanjskim nepremičninam, za
katere se določa stopnja 0,15 %.
Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se osnovna
stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, poveča za
trikrat.
50 odstotno znižanje davčne stopnje se omogoči
zavezancem, ki so bili v letu pred letom odmere najmanj šest
mesecev upravičeni do prejemanja denarno socialne pomoči ali do
varstvenega dodatka, 30 odstotno znižanje pa invalidnim osebam, ki
se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička oziroma zavezancem, ki
živijo v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s
pomočjo invalidskega vozička.
Zakon omogoča tudi zavarovanje obveznosti iz
naslova davka na nepremičnine s prepovedjo odtujitve in obremenitve
nepremičnine, ki je predmet obdavčitve, v primeru da zavezanec ne
more poravnati nepremičninskega davka.
Dodatno zakon določa, da se za leto 2014 davčna
osnova za rezidenčne nepremičnine zniža na 85 % posplošene tržne
vrednosti nepremičnine. Poleg tega zakon daje občinam možnost, da
stopnje davka za nepremičnine, v skladu z merili, ki zasledujejo
cilje prostorske in ekonomske politike posamezne občine, povečajo
ali zmanjšajo za 50 %.
Zaradi posledic na ravni financiranja občin,
kjer bo z uvedbo davka lahko prišlo do velikih sprememb v obsegu
prihodka iz tega vira (povišanja ali znižanja) se predlaga triletno
prehodno obdobje, v katerem se davek odmeri kot prihodek države,
vsaki posamezni občini pa zagotovi enak prihodek, kot je znašal
znesek odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto
2012. Obenem se občinam za leti 2015 in 2016 že omogoča tudi
zvišanje davčnih stopenj za največ 50 %, s čimer bodo občine svoje
prihodke v teh dveh letih tudi povečevale.
Davek odmerja davčni organ na podlagi podatkov
iz registra nepremičnin, za katerega je pristojna Geodetska uprava
RS.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [18.10.2013].