Vlada sprejela Program stabilnosti – dopolnitev
2013
Vlada Republike Slovenije je na redni seji dne
9. maja 2013 sprejela Program stabilnosti – dopolnitev 2013 in
pooblašča ministrstvo za finance, da ga posreduje Evropski komisiji
ter Svetu EU. Vlada RS s sprejetim Programom stabilnosti seznani
Državni zbor RS.
Program stabilnosti oziroma njegove
vsakoletne dopolnitve na podlagi novih makroekonomskih napovedi ter
usmeritev ekonomske politike je potrebno vsako leto posredovati
Evropski komisiji in Svetu EU v okviru t.i. Evropskega semestra, v
mesecu aprilu skupaj z Nacionalnim reformnim programom. V letošnjem
letu je bilo zaradi menjave vlade z Evropsko komisijo dogovorjeno,
da Slovenija oba dokumenta posreduje Evropski komisiji do 9. maja
2013. Izhodišče za pripravo dokumenta predstavlja dejstvo, da je
Slovenija od 2. decembra 2009 formalno v postopku presežnega
primanjkljaja in mora po priporočilih Sveta EU znižati primanjkljaj
sektorja država pod 3% BDP do leta 2013.
Prioritete Slovenije so usmerjene v
ukrepe, ki bodo oživili gospodarsko rast in uravnotežili javne
finance. Ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti
so podrobneje predstavljeni v Nacionalnem reformnem programu 2013 –
2014. Temeljili bodo na krepitvi stabilnosti bank ter razdolževanju
in prestrukturiranju podjetij. Prenos slabe aktive iz bank na
Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zagotavljanje
kapitalske ustreznosti na ravni, primerljivi s povprečjem EU, sta
ključna ukrepa za izboljšanje pogojev financiranja.
Za odkup slabih sredstev bank je
predvidena izdaja obveznice DUTB s poroštvom države do višine
4 mlrd EUR. Prenos slabe aktive iz bank na DUTB bo
izveden v več korakih glede na vrsto aktive in bo končan do konca
septembra 2013, s čimer se bo dolg države postopno povečeval. Tako
povečan dolg se bo zmanjševal v prihodnjih letih skladno z dinamiko
odprodaje oz. likvidacije pridobljene aktive. DUTB namreč s
pridobljenimi sredstvi od odprodaje skladno z zakonom odkupuje
izdane obveznice.
Vzporedno s postopkom prenosa slabe
aktive iz bank na DUTB bo izveden tudi ukrep dokapitalizacije bank.
Na podlagi pregleda aktive bank in izvedenih obremenitvenih testov
s strani Banke Slovenije ocenjujemo, da bo potrebno banke do 31. 7.
2013 dokapitalizirati v znesku do 900 mio EUR, kar
predstavlja enkraten vpliv na povišanje primanjkljaja v letu
2013.
Glavni cilji fiskalne
politike v programskem obdobju so:
(i)
strukturno izravnan saldo do leta 2017, kar bo omogočilo tudi
znižanje primanjkljaja države pod mejo 3 % BDP v letu
2014;
(ii)
stabilizacija dolga države pod 55 % BDP.
Cilj znižanja primanjkljaja države
pod 3 % BDP bo zaradi slabših makroekonomskih gibanj dosežen v letu
2015, predvsem z ukrepi na strani zmanjšanja javnofinančnih
odhodkov in delno z ukrepi na strani povišanja javnofinančnih
prihodkov. Z ukrepi na strani odhodkov se bo nadaljevalo omejevanje
izdatkov za plače v javnem sektorju, ki poleg že sprejetih ukrepov
zahtevajo tudi nove ukrepe, o katerih se vlada že pogaja s
sindikati in bodo imeli finančni učinek že v letošnjem letu.
Nadaljevali se bodo tudi ukrepi za omejevanje izdatkov za pokojnine
ter restriktivna politika na področju socialnih transferov, z
rebalansom državnega proračuna pa bodo znižana sredstva, namenjena
izdatkom za blago in storitve ter izdatki za investicije. Do konca
leta bo vlada predstavila drugi paket ukrepov na strani
javnofinančnih odhodkov trajne narave, ki bodo sorazmerno
porazdeljeni po vseh segmentih javne porabe. Ti ukrepi bodo
predstavljeni v naslednji dopolnitvi programa
stabilnosti.
Na strani prihodkov bodo
najpomembnejši trije trajni ukrepi:
- zvišanje
splošne stopnje DDV za 2 odstotni točki ter znižane stopnje za 1
odstotno točko s 1. 7. 2013,
- uvedba
kriznega davka s 1. 1. 2014, v primeru da ne bo mogoče doseči
soglasja za dodatno krčenje javnofinančnih odhodkov v primerljivem
obsegu,
- uvedba
davka na nepremičnine s 1. 1. 2014.
Zaustavilo se bo tudi v lanskem
letu sprejeto postopno zniževanje davka od dohodka pravnih oseb.
Sredi letošnjega leta se predvideva uveljavitev davka na prodajo
loterijskih srečk ter davka na nekatere sladke pijače in povišanje
sodnih taks.
Po odpravi presežnega primanjkljaja
v letu 2015 se bo nadaljevala fiskalna konsolidacija proti
srednjeročnemu fiskalnemu cilju, ki je določen kot trajno izravnan
strukturni saldo, v letu 2017.
Zaradi sanacije bančnega sektorja
se bo v obdobju, predstavljenem v dokumentu, dolg povečal nad
referenčno mejo 60 % BDP, vendar se bo skladno s postopki odprodaje
oziroma likvidacijo premoženja, ki ga bo pridobila Družba za
upravljanje terjatev bank (DUTB), postopno zniževal na raven pod 55
% BDP (raven iz leta 2012).
Vlada si je na področju ureditve
institucionalnega okvira javnih financ v tem programskem obdobju
zadala naslednje cilje:
1. določitev fiskalnega
pravila v nacionalnem pravnem redu zaradi povečanja fiskalne
discipline in odgovornega načrtovanja in porabe javnih sredstev in
s tem izpolnitev zaveze, dane v okviru podpisa pogodbe o
stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni
uniji ;
2. zagotovitev večje
transparentnosti javnih financ z vključevanjem vseh obveznih
dajatev v blagajne javnega financiranja in omejevanjem
izvenproračunskega financiranja javnih oziroma splošnih
zadev;
3. povečanje
fleksibilnosti porabe javnih sredstev s striktnejšim spoštovanjem
načela integralnosti državnega proračuna in vključevanjem namenskih
sredstev v integralni proračun;
4. povečanje
učinkovitosti porabe in nadzora nad porabo javnih sredstev
ter
5. povečanje
učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, predvsem z združitvijo
Davčne in Carinske uprave RS v enotno Finančno upravo
RS.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade RS [10.05.2013].