Ustavno sodišče razveljavilo del
Zakona o delovnih razmerjih glede vročanja odpovedi po
pošti
Ustavno sodišče je v postopku za
oceno ustavnosti odločilo, da se razveljavi četrti odstavek 88.
člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Po mnenju Ustavnega
sodišča določba ne zagotavlja, da bo delavec z odpovedjo dejansko
seznanjen in bo lahko pravočasno vložil tožbo, zaradi česar je
lahko kršena njegova pravica do sodnega varstva.
88. člen ZDR-1 določa pravila
vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Redna ali izredna odpoved
pogodbe o zaposlitvi se vroča osebno v prostorih delodajalca, s
priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu
pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Ustavno sodišče je
razveljavilo četrti odstavek ZDR-1, ki je določal, da se odpoved
pogodbe o zaposlitvi, če je ni mogoče vročiti osebno v prostorih
delodajalca, delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na
naslov prebivališča. Vročitev se je štela za opravljeno, ko je bila
pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni bila prevzeta v roku za
sprejem, ko je poteklo osem dni od dneva prvega poskusa
vročitve.
Ustavno sodišče je torej četrti
odstavek 88. člena ZDR-1 razveljavilo, hkrati pa določilo, da se do
sprejetja drugačne zakonske podlage za vročanje odpovedi pogodbe o
zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka
o osebnem vročanju.
Ohranja se primarno pravilo
osebnega vročanja odpovedi v prostorih delodajalca. Če pogodbena
stranka odkloni vročitev odpovedi, se šteje, da je bila vročitev
opravljena (fikcija vročitve). Dokazno breme za vročitev oziroma
odklonitev vročitve je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo
o zaposlitvi (tretji odstavek 88. člena ZDR-1).
Po novem se za vročanje odpovedi
pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega
postopka o osebnem vročanju. Osebna vročitev po pošti je urejena v
142. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V kolikor vročevalec
delavcu odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more vročiti (ker je
delavec npr. odsoten), poštno pošiljko izroči pošti v kraju, kjer
delavec stanuje, delavcu pa v hišnem ali izpostavljenem predalčniku
oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je
navedeno, kje ga pošiljka čaka in rok 15 dni, v katerem mora
pošiljko dvigniti. V kolikor delavec poštne pošiljke ne dvigne v
15-dnevnem roku, se šteje, da je bila vročitev odpovedi pogodbe o
zaposlitvi opravljena po poteku tega roka, na kar je delavec
opozorjen v obvestilu. Po poteku tega roka se delavcu poštna
pošiljka – odpoved pogodbe o zaposlitvi pusti v njegovem hišnem
oziroma izpostavljenem predalčniku.
V posebej določenih primerih se
vročitev še vedno lahko opravi z objavo na oglasnem mestu pri
delodajalcu (če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v
Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu iz prejšnjega
odstavka ni znan). Po poteku osmih dni od objave odpovedi pogodbe o
zaposlitvi v zaprti ovojnici na oglasnem mestu se šteje vročitev za
opravljeno. Če delodajalec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni
znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za
opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s
priporočeno pošiljko s povratnico Inšpektoratu za delo (peti
odstavek 88. člena ZDR-1).
Odločba
Ustavno sodišče številka U-I-200/15-21 in Up-936/15-20 velja z dnem
16. 3. 2017.
Vir: Spletne
strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti [04.04.2017].