Publikacija o
vplivu dela na daljavo na varnost in zdravje pri
delu
Pandemija je
pospešila razmah dela na domu. Takšna oblika dela je danes povsem
običajna, kar potrjujejo tudi podatki. V Evropski uniji in
Sloveniji je leta 2020 od doma delalo 20 odstotkov zaposlenih. O
vplivu dela na daljavo na varnost in zdravje pri delu sta
Mednarodna organizacija dela (MOD) in Svetovna zdravstvena
organizacija (SZO) pripravili publikacijo, vključno z usmeritvami
za takšno organizacijo tovrstnega dela, ki bo prispevala k
telesnemu in duševnemu zdravju delavk in delavcev.
Delu na domu ima
številne odlike, kot je lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega
življenja, več priložnosti za telesno dejavnost in prožno
razporejanje delovnega časa, prihranek časa za pot na delo, manjše
okoljske obremenitve, višjo učinkovitost in nižje operativne
stroške. MOD in SZO ob tem tudi ugotavljata, da je vidik varnosti
in zdravja pri delu na domu včasih zanemarjen. Zato obe mednarodni
organizaciji poudarjata, da je treba delo na domu organizirati
tako, da ne vodi v slabšo varnost ter slabše telesno in duševno
zdravje delavk in delavcev. Med najpogostejšimi negativni vplivi
dela na domu so npr. osamljenost, izgorelost, depresija, nasilje v
družini, kostno-mišične in druge poškodbe ter obolenja,
preobremenitve oči, povečana raba alkohola in kajenje, dolgotrajno
sedenje, podaljšan čas, preživet za zasloni, ter pridobivanje
telesne teže.
Varnost in zdravje
pri delu je skupna skrb vlad, delodajalcev ter zaposlenih. Vsi
imajo pomembno nalogo njenega varovanja in spodbujanja tudi pri
delu na domu, še zlasti na področju ergonomije, duševnega zdravja
in dobrega počutja – k temu jih zavezujeta Konvencija o varnosti in
zdravju pri delu ter Konvencija o spodbujanju varnosti in zdravja
pri delu ter direktive EU in nacionalna zakonodaja.
Publikacija je
dostopna v angleškem jeziku.
Vir:
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
[04.02.2022].