www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Vlada Republike Slovenije je
določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za odpravo
posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter ga v
obravnavo po nujnem postopku pošilja v Državni zbor. S sprejetjem
predloga zakona bo omogočeno sprejetje nujnih in učinkovitih
ukrepov za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov.
 
Nedavno sprejeta novela Zakona o
odpravi posledic naravnih nesreč namreč v nastali situaciji ne
zadošča za izredno reševanje stisk ter zagotavljanje in
posredovanje ustrezne pomoči prizadetim. Predlagane rešitve in
ukrepi po eni strani spreminjajo in dopolnjujejo veljavne zakone,
po drugi pa začasno uvajajo posebne ukrepe ali odstopajo od
sistemske ureditve na več področjih. Predlagani ukrepi so usmerjeni
v nujno obnovo poškodovane ali povsem uničene javne infrastrukture,
v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg
tega zakon vsebuje ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter
prebivalkam in prebivalcem – tako neposredno gmotno prizadetim kot
v smislu ohranitve delovnih mest.
 
Poglavitne
rešitve
 
Rešitve s področja naravnih
virov in prostora predvidevajo nujne interventne, sanacijske
in preventivne ukrepe za odpravo posledic poplav in plazov
ter uvedbo vzdrževalnih del v javno korist za vodotoke in
obstoječo komunalno infrastrukturo.
 
Zagotavlja se dodatna
sredstva in učinkovito porabo teh sredstev za izvedbo vseh
prej zapisanih ukrepov.
 
Interventna zakonodaja
predvideva sanacijski občinski podrobni prostorski načrt.
Tako bodo občine in prebivalci prišli do hitrih in kakovostnih
rešitev, saj bo rekonstrukcija lahko izvedena zgolj ob
ustreznem nadzoru arhitekturno-inženirske stroke in zanjo ne
bo potrebno gradbeno dovoljenje.
 
Ustanavljajo se tehnične
pisarne, ki bodo pospešile izvajanje same obnove ter zagotovile
usklajeno izvajanje med posameznimi nosilci ukrepov. Zagotovljeno
bo tudi potrebno svetovanje in pomoč pri postopkih obnove in
pridobivanja sredstev državnega proračuna za obnovo ter pri
pripravi potrebne dokumentacije.
 
Zakon določa, da se za projekte,
potrebne za odpravo posledic nesreč, presoja vplivov na okolje
ne uporablja.
 
Stroške ravnanja z odpadki, ki
so posledica poplav in plazov, krije Republika
Slovenija.
 
Rešitve s področja
energetike odjemalce, katerih objekti so popolnoma uničeni in
odjem električne energije oziroma plina zaradi poškodb električnih
instalacij oziroma plinovodnega omrežja sploh ni mogoč, od 1.
avgusta 2023 do vzpostavitve vnovične oskrbe oprošča plačila
računov za električno energijo oziroma za zemeljski
plin.
 
Odjemalci plina in daljinske
toplote bodo imeli tudi pravico, da odstopijo od pogodb o
obvezni priključitvi ali obvezni uporabi energenta, če do 1.
oktobra še ne bo možno zagotoviti dobav, da se bodo lahko
samostojno pripravili na zimo. Zakon tudi ureja rešitve za obnovo
uničene ali poškodovane energetske gospodarske javne
infrastrukture, da bo mogoče v najkrajšem času urediti vse potrebne
vode za oskrbo prebivalcev v prizadetih območjih.
 
Vlada se zaveda, da so
okoliščine povzročile začasne omejitve likvidnosti pri
kreditojemalcih, zato v okviru interventnega zakona predlaga tudi
začasni ukrep na področju bančnih posojil. Ukrep zavezuje
banke in hranilnice vključno s podružnicami, ki imajo sedež v
Republiki Sloveniji, da kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi
posledic poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojil do 12
mesecev. Do odloga so upravičene tako pravne kot fizične osebe,
vendar po določenih kriterijih glede višine škode, ki so jo
utrpeli. Vlogo morajo upravičenci nasloviti na banko najkasneje do
31. decembra 2023.
 
Zakon natančneje določa vsebino
vloge glede na vrsto upravičenca, ki je še posebej za fizične osebe
kar najbolj poenostavljena. V obdobju odloga se na odloženi del
glavnice lahko obračunavajo obresti največ v višini 12-mesečnega
Euriborja + 0 % oziroma po redni obrestni meri, dogovorjeni ob
sklenitvi pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša.
 
Zakon določa odstop od Zakona o
potrošniških kreditih – tako bo jemalec kredita lahko uveljavljal
odlog plačila kredita zaradi nastanka premoženjske škode v
avgustovskih poplavah za obdobje do 24 mesecev. Potrošniki
lahko oddajo vlogo kreditodajalcu do 31. decembra 2023.
 
Za gospodarstvo je v noveli
zakona omiljena tudi določba glede pomoči za škodo, in sicer po
novem predplačil pomoči v višini do 10 % ocenjene škode podjetjem
ne bo potrebno zavarovati z bančno garancijo. Pri ukrepu pomoči
samozaposlenim (samozaposleni, družbeniki in kmetje) je bil
znižan pogoj, vezan na padec čistih prihodkov
od prodaje za
pridobitev pomoči, in sicer sedaj pomoč prejmejo vsi, ki so
se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 % v
2023 glede na leto 2022.
 
V odstopu od Zakona o gasilstvu
se določa, da prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah,
ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov, v času od 4. avgusta
2023 do 30. septembra 2023, lahko zbirajo in razdeljujejo finančna
in druga sredstva fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi
poplav in plazov. Prejemniki od navedenih sredstev ne bodo plačali
dohodnine.
 
Glede Zakona o davku na dodano
vrednost pa se do ustrezne ureditve v tem zakonu določa nižja,
to je 5 % stopnja DDV za dobavo tipiziranih gasilskih vozil,
posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje
nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo na
intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim službam ali
prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih, v skladu z
Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi
direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano
vrednost (UL L št. 107 z dne 6. 4. 2022, str. 1). Seznam navedenega
bo določil minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom,
pristojnim za gasilstvo.
 
<a name=
"_Hlk143757402" id="_Hlk143757402"></a><a name="_Hlk143760499" id=
"_Hlk143760499">Druge rešitve na finančnem in
davčnem področju: zagotovitev ugodnejše davčne obravnave za
osebe, ki so bile primorane poiskati novo ali začasno nastanitev,
ter za pravne osebe/samostojne podjetnike, ki tem osebam zagotovijo
nastanitev; za nepremičnine, ki so bile huje poškodovane, se bodo
občine lahko odpovedale prihodku iz naslova nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča v korist davčnim zavezancem.</a>
 
 
Solidarnostna pomoč: povišanje
mesečnega/letnega zneska izredne denarne socialne pomoči na 7x
cenzusa
Za namen kritja izrednih
stroškov, nastalih zaradi poplav, se za leti 2023 in 2024 dviguje
znesek solidarnostne pomoči na 7x cenzusa. Solidarnostna pomoč ni
vračljiva oziroma podvržena dedovanju in zanjo lahko zaprosijo tudi
tisti, ki sicer niso socialno
ogroženi.
Pomoč bo lahko izplačana v enkratnem znesku, 30 dnevni rok porabe
in 45 dnevni rok za predložitev dokazil pa začnejo teči s 1.
januarjem 2024.
 
Dodelitev solidarnostne pomoči
za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem
Posameznik ali družina, ki so
zaradi poplav izgubile streho nad glavo in so za reševanje
stanovanjske težave najele stanovanje, bodo poleg pomoči v višini
do največ sedmih minimalnih dohodkov za namen kritja izrednih
stroškov, nastalih zaradi poplav, lahko prejele še pomoč
vvišini dveh
minimalnih dohodkov za kritje stroškov, povezanih z najetim
stanovanjem.
 
Subvencija tržne najemnine in
neupoštevanje premoženja ter neupoštevanje pogoja prijave
stalnega/začasnega prebivališča
Prizadetim v poplavah se
zagotavlja pridobitev pravice do subvencije tržne najemnine.
Stranka, ki bo vlogo za pravico za subvencijo tržne najemnine
vložila v obdobju od 4. avgusta 2023 do vključno 31. januarja 2024,
se ji pri ugotavljanju materialnega položaja premoženje (razen
prihrankov in vrednostnih papirjev), ne bo upoštevalo. Pogoj, da
mora imeti najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do
subvencije tržne najemnine na naslovu tržnega stanovanja
prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, se ne
upošteva.
 
Uveljavljanje sprememb na
področju letnih pravic iz javnih sredstev
Za letne pravice iz javnih
sredstev (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna
štipendija, subvencija šolske prehrane) se omogoča sporočanje in
upoštevanje sprememb vrednosti nepremičnine. Upravičenci do letnih
pravic, ki so utrpeli škodo na nepremičnini, ki vpliva na njeno
vrednost, lahko na center za socialno delo (CSD) do 31. decembra
2023 sporočijo spremembo. Če sprememba vpliva na višino že
dodeljene letne pravice, bo CSD na novo odločil o
pravici.
 
Dodatno (so)financiranje javnih
socialnovarstvenih programov in programov v podporo
družini
Zaradi posledic poplav se je
izrazito povečalo tveganje revščine, več ljudi potrebuje pomoč v
dnevnih centrih, namestitvenih programih, povečala se je finančna
stiska posameznikov in družin. Pričakovati je več akutnih stisk
posameznikov, zaradi česar je nujno zagotoviti hitro in učinkovito
intervencijo strokovnih delavcev. Z dodatnimi sredstvi do višine 15
odstotkov za leto 2023, se krepi javne programe v podporo družini
in za programe za pomoč v stiski, ki jih izvajajo socialnovarstveni
zavodi.
 
Solidarnostna pomoč za zaposlene
na dejavnosti osebne asistence
Zagotavlja se solidarnostna
pomoč osebnim asistentom in drugim zaposlenim pri  izvajalcih
osebne asistence, ki so zaposleni na dejavnosti osebne asistence.
Ti namreč nimajo sklenjene kolektivne pogodbe, zato po veljavnih
predpisih ne bi bili upravičeni do izplačila solidarnostne
pomoči.
Delodajalcem, ki presegajo kvoto
zaposlenih invalidov, invalidskim podjetjem in zaposlitvenim
centrom se do 31. decembra 2023 omogoča poraba javnih sredstev, ki
jih vodijo na kontu 96, tudi za sanacijo nastale škode zaradi
poplav in plazov v avgustu 2023, in sicer za nakup opreme, ki je
bila poškodovana in nakup repromateriala do višine neamortizirane
vrednosti, kot izhaja iz računovodskih evidenc, pred nastankom
škode.
 
Hitrejše zaposlovanja tujih
delavcev
Pospešuje se reševanje upravnih
zadev za hitrejše zaposlovanje in delo tujih delavcev, ki bodo
lahko pričeli z delom na podlagi izdanega delovnega dovoljenja.
Postopek se bo uporabljal le za poklice, ki so potrebni za odpravo
posledic poplav in za tujce, ki prihajajo iz držav, za katere ni
potreben vizum za vstop in bivanje v RS. Zavod RS za zaposlovanje
bo postopke izdaje delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim
dovoljenjem za zaposlitev in delo tujih delavcev reševal prednostno
najkasneje v roku 10 dni.
 
Program javnih del Pomoč pri
odpravi posledic poplav in plazov
S pomočjo posebnega programa
javnih del - Pomoč pri odpravi posledic poplav, se bo angažiralo
brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, za
pomoč pri odpravljanju posledic poplav in sanacije. Gre za osebe v
evidenci brezposelnih oseb, ki nimajo zdravstvenih omejitev in ne
glede na stopnjo in vrsto izobrazbe, ki jo imajo. Zvišuje se višina
plačila za udeležence od vključno I. do vključno IV. ravni
izobrazbe oz. usposobljenosti na višino minimalne plače, saj so
prejemki teh oseb pod višino minimalne plače. 
 
<a name=
"_Hlk143758051" id="_Hlk143758051">Začasni ukrep delnega povračila
izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav pri
delodajalcu</a>
Delodajalci, pri katerih bodo
njihovi delavci odpravljali posledice poplav, bodo upravičeni do
povračila izplačanih plač tem delavcem. To pravico bo lahko
uveljavljal vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran
najpozneje na dan 2. avgust 2023, razen izjem, ki jih določa
zakon. Ukrep
velja od 3. avgusta 2023 do 3. septembra 2023. Delodajalec bo upravičen do
povračila plače v celoti (bruto I), vendar največ do višine
povprečne mesečne plače za mesec maj 2023.
 
Delodajalec bo moral za
povračilo nadomestila plač vložiti vlogo v elektronski obliki pri
ZRSZ v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Skrajni rok uveljavljanja povračila izplačane plače je do 30. junij
2024.
 
Prepoved odpuščanja
delavcev
Za delodajalce, ki bodo
koristili ukrep delnega povračila nadomestila plače za čas čakanja
na delo doma, se določa obveznost ohranitve zaposlitev delavca tudi
po prenehanju koriščenja ukrepa, in sicer za obdobje enako
prejemanja delnega povračila nadomestila plače.
 
Rešitve s področja
vzgoje in
izobraževanja:
Zakon starše, katerih otroci od
4. avgusta 2023 zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne
obiskujejo vrtca, oprošča plačila za čas, ko otrok vrtca ne
obiskuje.
 
Da se staršem, ki so v poplavah
utrpeli premoženjsko škodo, čim bolj olajša sanacijo in odpravo
posledic poplav, se za šolsko leto 2023/2024 učencem oziroma
dijakom zagotovi brezplačna malica oziroma kosilo.
Brezplačna malica oziroma kosilo se bosta zagotovila na podlagi
odločbe CSD.
 
Rešitve s področja visokega
šolstva
Sprejeti interventni ukrepi
visokošolskim zavodom omogočajo, da zaradi poplav v avgustu, ki
lahko vplivajo na izpolnjevanje študijskih obveznosti, spremenijo
pogoje za napredovanje po študijskem programu oziroma za
ponavljanje letnika.
 
Omogočeno je tudi podaljšanje
statusa študenta, in sicer za tiste študente, ki zaradi neposredno
utrpele škode kot posledice poplav niso mogli redno in v roku
opraviti svojih študijskih obveznosti ter tudi za študente, ki so
aktivno sodelovali pri odpravi posledic ujme, zaradi česar prav
tako niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih
obveznosti.
 
V pomoč pri odpravi težav v
duševnem zdravju in drugih psihosocialnih stisk, ki so posledica
poplav, bodo sofinancirani javni socialnovarstveni programi
zagotovili dodatno podporo pri svetovanju in nudenju
psihosocialne pomoči.
 
Krizne
namestitve: zagotavljajo se pogoji za
bivanje in potrebno oskrbo oseb, starejših od 65 let in odraslih
oseb s posebnimi potrebami, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali
kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in jim zaradi posledic
poplav ni mogoče zagotoviti oskrbe izven institucionalnega
varstva.
 
Zagotovitev čim hitrejše
dostopnosti stanovanj za prizadete v poplavah, ki so jim bile
njihove stanovanjske enote uničene ali pa so neprimerne za bivanje
in so potrebne obsežne obnove pred ponovno vselitvijo.
 
Rešitve na področju
kmetijstva, gozdarstva in prehrane prinašajo odstop od Zakona o
kmetijstvu glede uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin pri
ukrepih kmetijske politike. V primerih, ko Agencija za kmetijske
trge in razvoj podeželja lahko sama zazna nastanek primera višje
sile (zlasti na površinah), bo agencija po uradni dolžnosti začela
postopek obravnave višje sile. Drugi upravičenci bodo lahko svoj
primer prijavili do najpozneje 2. novembra 2023.
 
Da bi zaradi poškodovanosti zemljišč
kmete davčno razbremenili, zakon predvideva odstop od Zakona
o dohodnini glede obračuna katastrskega dohodka, in sicer tako, da
se za leto 2023 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za
pridelavo na poškodovanih zemljiščih s stopnjo poškodovanosti 50
ali več odstotkov določi v višini 50 odstotkov katastrskega
dohodka, kot je ugotovljen na dan 30. junij 2023.
 
Kmetje, ki so pokojninsko in
invalidsko zavarovani kot kmetje, predstavljajo ranljivo skupino
prebivalstva. V naravnih nesrečah v letu 2023 so poleg škode na
kmetijskih pridelkih, utrpeli škodo tudi na premoženju. Poškodovani
so bili objekti za opravljanje dejavnosti, delovni stroji,
pripomočki prav tako pa so izgubili tudi živino. Z namenom lažje
odprave škode oziroma premostitve nastale izredne situacije se
predlaga uvedba ukrepa solidarnostne pomoči po vzoru le te v
javnem sektorju in samozaposlenih v kulturi in novinarstvu. Do
pomoči so tako upravičeni kmetje, ki so na dan uveljavitve tega
zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na
podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2, v višini
668,21 evrov, kar ustreza višini solidarnostne pomoči za javni
sektor za leto 2023. Vloga za izplačilo solidarnostne pomoči se
vloži v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je
bil upravičenec vlogo zmožen vložiti. Vlogi se priložijo dokazila,
ki izkazujejo nastanek škode.
 
Zakon predvideva tudi pomoč
koncesionarjem za izvajanje ribiškega upravljanja v celinskih
vodah, in sicer se oprosti plačila koncesijske dajatve v letu 2023
in prvega obroka v letu 2024, tiste koncesionarje, ki so v avgustu
2023 utrpeli škodo zaradi poplav in plazov.
 
Predvidene so tudi spremembe, s
katerimi bo država hitreje in lažje kupila zemljišča za gradnjo
objektov zaradi odprave posledic naravnih nesreč, investitor
gradnje objekta za potrebe odprave posledic naravnih nesreč pa bo
oproščen plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča.
 
Zakon prinaša več sprememb na
področju javnega naročanja. Tako v določenih primerih in pod
določenimi pogoji omogoča odstop od uporabe pravil Zakona o javnem
naročanju (ZJN-3) in, tam, kjer pravila EU to omogočajo, prinaša
tudi pospešitev postopkov javnega naročanja.
 
Z odstopom od Zakona o
financiranju občin se občine, prizadete v poplavah, ki ne morejo
uravnotežiti izvrševanja proračuna zaradi neenakomernega pritekanja
prejemkov, lahko v proračunskem letu 2023 in 2024
likvidnostno zadolžijo največ do višine 10 % (namesto
zdajšnjih 5 %) vseh izdatkov zadnjega sprejetega
proračuna.
 
Poleg tega se bodo lahko občine,
prizadete v naravnih ujmah, za investicije v letih 2023 in 2024
zadolžile v višini 15 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov
in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja,
zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega
proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske
unije ter prihodke režijskih obratov (namesto zdajšnjih 10
%).
 
V proračunskem letu 2023 bo
prizadetim občinam po sprejetju programa odprave posledic naravnih
nesreč mogoče zagotoviti dodatna proračunska sredstva za
odpravljanje posledic naravnih nesreč. Višino, pogoje, namen porabe
in postopek dodelitve dodatnih sredstev bo določila
vlada.
 
Omogočili smo jim tudi nemoteno
porabo sredstev, ki jih prejemajo z donacijami in jih zbirajo na
posebni postavki za donacije. Za to jim ne bo treba pripraviti
rebalansov letošnjih občinskih proračunov.
 
Poleg tega bodo lahko
občine sredstva proračunske rezerve
letos porabile tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic
naravnih nesreč v drugih občinah, kar trenutno ni možno. Tako
bodo lahko občine, ki jih poplave niso prizadele, pomagale
prizadetim občinam. Višina pomoči ne bo omejena.
 
Delež sredstev, ki jih občine
lahko izločijo v sredstva proračunske rezerve v letih  2023 in
2024, ni omejen.  S tem se občinam omogoči, da izločijo v
proračunsko rezervo več kot 1,5 % prejemkov proračuna, saj bodo
stroški odprave posledic naravnih nesreč visoki.
 
S tem zakonom smo ustanovili
Sklad za obnovo Slovenije, namenjen sofinanciranju izvedbe
celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. V
njem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska
sredstva in sredstva iz drugih virov. Delovanje sklada bomo uredili
z ustanovitvenim aktom.
 
Zakonske določbe imetnike
določenih javnih listin, ki so bile uničene ali poškodovane v
poplavah, pri zamenjavi ali nadomestitvi teh javnih listin
oprošča tudi plačila tiskovine, stroške bo kril državni
proračun. Oprostitev plačila upravne takse v teh primerih že
velja.
 
Ker sodelovanje pri odpravi
posledic naravne nesreče lahko povzroči preobremenjenost javnih
uslužbencev in s tem kadrovske težave, kar lahko vpliva tudi na
nemoteno zagotavljanje javnih storitev, zakon omogoča začasno
premestitev javnega uslužbenca pri istem ali drugem delodajalcu v
javnem sektorju.
 
S ciljem, da se ne prepreči
doseganje namena prejemkov, na področju pravosodja rešitev
predvideva, da se vsi prejemki, ki bodo izplačani  dolžniku na
podlagi tega zakona in drugih zakonov, ki urejajo interventne
ukrepe zaradi odprave posledic avgustovskih poplav, izvzamejo iz
izvršbe , davčne izvršbe , ter iz stečajne mase v postopku osebnega
stečaja. Zakon tudi določa, da so stranke oproščene plačila sodnih
taks za postopke o predlogih za vpis v zemljiško knjigo, ki bodo
potrebni za ureditev zemljiškoknjižnega stanja kot posledice
poplav. Trajanje slednje ureditve je povezano s trajanjem ukrepov
interventne zakonodaje.
 
Na področju digitalne
preobrazbe, elektronskih identifikacij in storitev
zaupanja:
Omogočenavideo identifikacija
fizičnim osebam, katerih stalno ali začasno prebivališče je bilo
poškodovano v poplavah in zemeljskih plazovih ter zagotovitev nove
opreme vsem občinam in šolam, ki jim je bila v poplavah avgusta
2023 uničena ali poškodovana osnovna računalniška oprema, ki jo
potrebujejo za delo (namizni računalnik s pripadajočo opremo ali
prenosni računalnik).
 
Vzpostavila se bo tudi številka
skrajšanega izbiranja 114, ki bo vsem
omogočala
takojšen stik s klicnim centrom
za pomoč pri odpravi posledic poplav in zemeljskih
plazov.
 
Na področju  sprejemanja
donacij zakon omogoča, da predstavništva Republike Slovenije
izven Evropske unije oziroma območja SEPA do konca leta 2023
sprejemajo donacije za namen omilitve škode, nastale po poplavah in
plazovih, ter jih prenakažejo na poseben podračun državnega
proračuna, odprt za namen donacij iz tujine.
 
Solidarnostna
sobota
Predlagan je obvezni prispevek,
ki se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije, vanj bodo prispevale
vse družbene skupine, podjetja, fizične osebe, kmetje,
samozaposleni. Alternativa temu obveznemu prispevku bo
solidarnostna sobota, kjer bo v soglasju zaposlenih in delodajalcev
mogoče obvezni prispevek nadomestiti z delom in dobiček tega dne
nameniti v sklad za obnovo.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade RS [25.08.2023].
 
</div>
</body>
</html>