www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

ZAVRNITEV PRAVICE DO ODBITKA DDV – Sklenitev pogodbe za nakup nepremičnin s ciljem pridobiti pravico do odbitka DDV (14.03.2018)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="#0563C1" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 13/2015 (veza <a href=
"http://www.ddvpoznavalec.si/article/3350/ref_cat/84" target=
"_top">sodba UprS, št. I U 429/2014 z dne
21.10.2014</a>)</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
30.08.2017</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>O izdaji računa je moč govoriti,
ko prodajalec oziroma tisti, ki je po zakonu zavezan izdati račun,
fizično pripravi dokument, ki ima vse z zakonom določene elemente
računa (osmi odstavek 81. člena ZDDV-1), in ko to naredi z voljo,
da ta račun preda kupcu, da bo ta na njegovi podlagi lahko odbijal
vstopni DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Ker v obravnavani zadevi manjka
prav ta voljni vidik izdaje računa, je treba zaključiti, da do
izdaje spornega računa, ki ga je revident uporabil za odbijanja
vstopnega DDV, sploh ni prišlo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>V takih primerih nevtralnost
delovanja sistema DDV zakon varuje že s tem, da kot pogoj za
uveljavljanje odbitka vstopnega DDV zahteva, da je davčnemu
zavezancu izdan račun, kot izhaja iz točke a) prvega odstavka 67.
člena ZDDV-1. Če torej davčnemu zavezancu račun ni bil izdan, nima
pravice do odbitka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Revizija se
zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožeča stranka sama trpi
svoje stroške revizijskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano sodbo je
prvostopenjsko sodišče na podlagi tretje alineje drugega odstavka
63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo
tožbo zoper odločbo Davčnega urada Ljubljana, št. DT
0610-636/12-12-08-230-03 z dne 26. 4. 2012, s katero je ta po
opravljenem davčnem inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju DIN)
odločil, da se zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri obračunavanju
in plačevanju davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) tožniku
za obdobje od 1. 10. 2011 do 31. 12. 2011 odmeri DDV, v znesku
750.000,00 EUR, od osnove 3,750.000,00 EUR, po stopnji 20 %,
odmerjeni davek pa mora tožnik plačati v 30 dneh od vročitve
odločbe na tam navedeni prehodni davčni podračun - proračun države.
Davek je prvostopenjski davčni organ odmeril in naložil v plačilo,
ker je ocenil, da tožnik ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV v
višini 750.000,00 EUR, ki ga je v davčnem obračunu DDV za navedeno
davčno obdobje uveljavljal zaradi nakupa nepremičnin. Ministrstvo
za finance je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo
zavrnilo kot neutemeljeno z odločbo, št. DT-499-16-157/2012-5 z dne
28. 1. 2014.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. V obrazložitvi sodbe je
prvostopenjsko sodišče pritrdilo obema razlogoma, ki sta po mnenju
davčnih organov narekovala zavrnitev pravice do odbitka v
obravnavnem primeru. Odbitek je bil utemeljeno zavrnjen, ker je
bila pogodba za nakup nepremičnin sklenjena zgolj zato, da bi
tožnik pridobil pravico do odbitka vstopnega DDV. Po njegovi
presoji je prišlo do zlorabe navedene pogodbe oziroma predpisov, ki
omogočajo sklepanje take pogodbe, torej do zlorabe drugih predpisov
v smislu četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku (v
nadaljevanju ZDavP-2), za razliko od davčnih organov, ki sta
ocenila, da je šlo za navidezen oziroma fiktiven pravni posel v
smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2. Odbitek je bil
utemeljeno zavrnjen tudi zato, ker tožnik ni z ničemer izkazal, da
bo nepremičnine uporabljal za svoje obdavčljive dejavnosti, kar je
eden od pogojev za odbitek vstopnega DDV po prvem odstavku 63.
člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1).
Tožbene ugovore o bistvenih kršitvah pravil davčnega postopka (med
njimi ugovor o dvakratni naložitvi DDV od prodaje nepremičnin ter
ugovor o neobrazloženosti odločb davčnih organov) je zavrnilo kot
neutemeljene, prav tako ni sledilo tožnikovemu predlogu za
postavitev vprašanja za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije
(v nadaljevanju SEU).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Zoper sodbo prvostopenjskega
sodišča je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, v
kateri uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno
uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da
izpodbijano sodbo razveljavi in odpravi davčno odločbo. Zatrjuje,
da v obravnavanem primeru ni šlo za zlorabo, ampak za uveljavljanje
pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ji jo podeljuje zakon in ki je
posledica nakupa nepremičnin. Kupoprodajna pogodba ni bila
pomanjkljiva in ravnanje pogodbenih strank ne neobičajno. Pravica
do odbitka ni odvisna od tega, ali je izdajatelj računa plačal
izhodni DDV v državni proračun. Glede očitka davčnih organov
oziroma prvostopenjskega sodišča, da se ni dogovoril oziroma da ni
dobil soglasja banke, ki je bila upnica prodajalca in je imela na
nepremičninah vpisano hipoteko, navaja, da banka ni bila stranka
prodajne pogodbe in da njenega soglasja za njihovo prodajo ne
zahteva noben predpis. Z banko se je sicer dogovarjal in ta je
zahtevala najmanj 4,500.000,00 EUR kupnine. Dogovarjanje z banko
nima nobenega vpliva na veljavnost kupoprodajne pogodbe ter
priznavanje odbitka vstopnega DDV. Ugovarja tudi drugemu razlogu za
zavrnitev odbitka vstopnega DDV, to je presoji, da ni izkazal, da
bo nepremičnine uporabljal za svojo obdavčljivo dejavnost. Meni
tudi, da mu tožena stranka zaradi zavrnitve odbitka vstopnega DDV
ne bi smela naložiti DDV v plačilo, ampak bi lahko kvečjemu
zavrnila njegov zahtevek za vračilo presežka DDV po davčnem
obračunu. Vrhovnemu sodišču predlaga, da SEU postavi več vprašanj
za predhodno odločanje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. V odgovoru na revizijo tožena
stranka navaja, da ta po njenem mnenju ni utemeljena iz razlogov,
ki so navedeni v upravnih odločbah in izpodbijani sodbi, zato
predlaga njeno zavrnitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Revizija ni
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Po 1. točki drugega odstavka
83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega
dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je
sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali
obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00
EUR. Glede na višino denarnega zneska, ki je bil revidentu odmerjen
z odločbo davčnega organa, je navedeni pogoj izpolnjen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Dejanske okoliščine
zadeve</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Iz dejanskega stanja,
ugotovljenega v davčnem postopku, na katero je Vrhovno sodišče
vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), izhaja, da je revident kot
kupec 27. 12. 2011 sklenil s pravno osebo X, d. o. o. (v
nadaljevanju X), kot prodajalcem pogodbo o nakupu nepremičnin, in
sicer stavbnega zemljišča s tam navedeno parcelno številko, na
katerem stojijo novi, do tretje gradbene faze zgrajeni objekti "A",
"B" in "C" s skupnimi podzemnimi garažami ter vsem, kar se nahaja
na zemljišču v trenutku sklenitve pogodbe (gradbiščne ograje,
gradbeni material, vsa gradbena oprema in drugo). Bruto prodajna
cena, določena v pogodbi, znaša 4,500.000,00 EUR in vključuje 20 %
DDV v višini 750.000,00 EUR od davčne osnove 3,750.000,00 EUR.
Pogodba določa, da bo kupec kupnino plačal na račun banke v roku in
na način, kot se bosta kupec in banka posebej dogovorila. Določa
tudi, da prodajalec preda, kupec pa prevzame v last in posest
nepremičnine s podpisom te pogodbe ter da prodajalec s podpisom te
pogodbe izrecno in brezpogojno dovoljuje, da se v zemljiški knjigi
pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime
revidenta kot kupca. Revident je bil na podlagi te pogodbe vpisan v
zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnin.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. V obračunu DDV za obdobje od
1. 10. 2011 do 31. 12. 2011 je revident izkazal odbitke vstopnega
davka na podlagi računa, št. PN-2712-2011 z dne 28. 12. 2011 (prvi
račun), ki izkazuje prodajo nepremičnin za ceno, dogovorjeno v
pogodbi. Kot izdajatelj računa je naveden X. Kupnine iz pogodbe
oziroma računa revident ni plačal.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. X je za isto davčno obdobje
oddal obračun DDV, v katerem ni izkazal nobene prodaje blaga in
storitev. Odgovorna oseba X-a je prvotno zanikala izdajo prej
omenjenega računa, naknadno pa pojasnila, da za račun ni vedela,
ker naj bi bil napisan s strani kupca in priložen k prodajni
pogodbi v času podpisa pogodbe. X je naknadno, 6. 2. 2012 davčnemu
organu posredoval dopis, v katerem navaja, da je storniral prvi
račun z dne 28. 12. 2011, ker ni bil izstavljen v skladu z
dogovorom. Hkrati je predložil nov račun, št. INV 001-2012 z dne
30. 1. 2012, torej drugi račun, ki sicer prav tako izkazuje prodajo
nepremičnin, vendar se od prvega računa razlikuje v tem, da je v
njem navedeno, da se izhodni DDV od prodaje nepremičnin obračuna po
pravilu obrnjene davčne obveznosti (76a. člen ZDDV-1), kar pomeni,
da je izhodni DDV dolžan plačati kupec (revident) in ne prodajalec
(X).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. V času nakupa nepremičnin so
bile te obremenjene s hipoteko. Po navedbah banke hipotekarne
upnice X najetih kreditov v skupni višini 8,000.000,00 EUR, ki sta
bila zavarovana s hipoteko, ni odplačal. Kredita sta zapadla v
plačilo 31. 3. 2011. Banka je tudi navedla, da se je aktivno iskal
kupec in da je bila eden od potencialnih kupcev pravna oseba Y, d.
o. o., katere ustanovitelj je revident, vendar svojih terjatev do
X. niso uspeli prodati za sprejemljivo ceno. Ker so konec leta 2011
ugotovili, da je X. brez njihove vednosti in soglasja prenesel
lastništvo na revidenta, so za izterjavo svojih terjatev sprožili
sodne postopke (4. 1. 2012 so vložili predlog za izvršbo na
zastavljene nepremičnine na podlagi notarskega zapisa). Iz dopisa
banke, ki ga je revident predložil prvostopenjskemu davčnemu
organu, je razvidno, da sta se Y, d. o. o., in banka 10. 11. 2011
res dogovarjala o odkupu celotnega nepremičninskega projekta,
vendar Y, d. o. o., ni ponudil take cene (4,500.000,00 EUR), kot jo
je zahtevala banka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Presoja Vrhovnega
sodišča</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Po presoji Vrhovnega sodišča
je v izhodišču pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se
pravica do odbitka vstopnega DDV lahko zavrne na podlagi četrtega
odstavka 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se z izogibanjem ali
zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o
obdavčenju; če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje,
da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju
razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
Prav tako je pravilno nadaljnje izhodišče sodišča prve stopnje, da
je treba pri presoji primerov zlorab sistema DDV upoštevati tudi
pravo EU, kot je razloženo v praksi SEU, npr. v sodbi C-153/11 z
dne 22. 3 2012, zadeva Klub, na katero se sodišče prve stopnje in
revident izrecno sklicujeta.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Sodišče prve stopnje je svoj
zaključek o zlorabi sistema DDV v obravnavani zadevi obrazložilo s
sklicevanjem na okoliščine (ocenilo jih je kot "neobičajne
okoliščine"), ki so bile v zvezi s sporno nepremičninsko
transakcijo ugotovljene v DIN, in sicer na to, da kupnina po
pogodbi ni bila plačana, v pogodbi ni bil določen rok plačila ter
način plačila kupnine, kljub tem značilnostim pogodbe (po mnenju
sodišča prve stopnje gre za "bistvene pomanjkljivosti" pogodbe), pa
je bilo revidentu kot kupcu s strani prodajalca že s podpisom
pogodbe dano izrecno in brezpogojno dovoljenje, da se v zemljiško
knjigo vpiše kot lastnik nepremičnin. Poseben pomen je pripisalo
okoliščini, da plačilo ni bilo izvedeno. Čeprav plačilo blaga
oziroma storitve res ni izrecni pogoj za uveljavljanje odbitka
vstopnega DDV, pa ta okoliščina v povezavi še z drugimi po njegovem
mnenju lahko pokaže, ali gre za zlorabo. Te druge okoliščine so v
tem, da je kupec prenesel lastninsko pravico na nepremičninah, ki
so bile obremenjene s hipoteko v korist banke, brez vednosti in
soglasja banke kot hipotekarne upnice, poleg tega pa sta
prodajalčeva kredita, zaradi zavarovanja katerih je bila na
nepremičninah vknjižena hipoteka v korist banke, zapadla v plačilo
pred sporno prodajo nepremičnin, zaradi česar je banka predlagala
izvršbo na zastavljenih nepremičninah. V zvezi s tem je sodišče
prve stopnje zavrnilo kot protispisen revidentov ugovor, da naj bi
se pogajal z banko in da je banka vztrajala, da sprejema ponudbo,
če bo kupnina znašala 4,500.000,00 EUR, saj se je z banko o tem
dogovarjala druga pravna oseba, to je Y, d. o. o.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Do pravilnosti oziroma
utemeljenosti navedenih razlogovanj sodišča prve stopnje pa se
Vrhovnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati, ker ocenjuje, da je
treba odbitek vstopnega DDV v obravnavni zadevi zavrniti iz drugega
razloga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Po presoji Vrhovnega sodišča
je treba upoštevati, da odbijanje vstopnega DDV z vidika pravilnega
delovanja sistema DDV postane sporno šele tedaj, ko je zaradi
odbijanja vstopnega DDV poseženo v nevtralnost delovanja sistema
DDV ali je takšno njegovo delovanje vsaj ogroženo. Če te nevarnosti
ni, potrebe za poseg v pravico do odbitka načeloma ni. V
nevtralnost delovanja sistema DDV je v preprostih primerih, ko gre
za eno transakcijo in en račun, kakršen je tu obravnavani primer,
poseženo tedaj, če pravica do odbitka vstopnega DDV ni
nevtralizirana z obveznostjo plačati izhodni DDV po istem računu.
Nadalje je treba upoštevati, da v načelo nevtralnosti delovanja ni
poseženo zgolj zato, ker prejemnik računa, ki odbija vstopni DDV,
računa še ni plačal izdajatelju ali zgolj zato, ker izdajatelj
računa izhodnega DDV še ni obračunal in plačal v proračun. Dejstvo,
da račun ali izhodni DDV še ni bil plačan, namreč ne pomeni, da teh
obveznosti ni. Za zagotavljanje nevtralnosti je še posebej
pomembno, da nastanek obveznosti plačila izhodnega DDV že po zakonu
ni pogojen s plačilom računa - razen v posebnih primerih, če je
davčni zavezancev upravičen obračunavati in plačevati DDV po
sistemu plačane realizacije (131. člen ZDDV-1). Izdajatelj računa
mora na računu navedeni DDV vselej plačati v proračun, in to že
zaradi samega dejstva, da je račun izdal, kot izhaja iz 9. točke
prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, ki določa, da mora DDV plačati
vsaka oseba, ki na računu izkaže DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Glede na pojasnjeno v
obravnavanem primeru ni odločilno, ali je revident sporni račun
plačal, in tudi ne, ali je X revidentov odbitek nevtraliziral z
nakazilom izhodnega DDV v državni proračun, temveč to, ali
revidentovi pravici do odbitka vstopnega DDV nasproti stoji pravno
veljavna obveznost izdajatelja računa, da plača izhodni
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. To ključno dejansko
vprašanje obravnavnega primera pa je bilo po prepričanju Vrhovnega
sodišča v postopku povsem zadovoljivo razjasnjeno. Iz dejanskih
ugotovitev zadeve, ki med postopkom niso bile prerekane, posebej ne
s strani revidenta, namreč izhaja, da je sporni račun z dne 28. 12.
2011 (prvi račun) revident sestavil sam. Račun je torej sestavil
kupec nepremičnin in ne prodajalec, pri čemer iz nadaljnjih
dejanskih ugotovitev izhaja, da računa revident ni sestavil v imenu
in za račun svojega dobavitelja. V slednjem primeru bi šlo za
izdajo računa po pravilu samofakturiranja, ki je urejeno v tretjem
odstavku 81. člena ZDDV-1.<a href="#_edn1" name="_ednref1" title=
""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
Nadalje in še pomembneje pa je, da iz dejanskih ugotovitev tudi ne
izhaja, da bi revident račun zgolj fizično pripravil za prodajalca
in bi ga torej sestavil po prodajalčevi volji ali nalogu ali pa da
bi prodajalec vsaj naknadno odobril tak račun, temveč je bil račun
izdan mimo volje prodajalca, kot je ta sam izrecno potrdil,
revident pa tega v postopku ni nikoli zanikal.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. O izdaji računa je po
presoji Vrhovnega sodišča moč govoriti, ko prodajalec oziroma
tisti, ki je po zakonu zavezan izdati račun, fizično pripravi
dokument, ki ima vse z zakonom določene elemente računa (osmi
odstavek 81. člena ZDDV-1), in ko to naredi z voljo, da ta račun
preda kupcu, da bo ta na njegovi podlagi lahko odbijal vstopni
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Ker v obravnavani zadevi
manjka prav ta voljni vidik izdaje računa, je treba zaključiti, da
do izdaje spornega računa, ki ga je revident uporabil za odbijanje
vstopnega DDV, sploh ni prišlo. Davčni zavezanec, ki računa ni
izdal, ne more biti zavezan za plačilo izhodnega DDV, ki je naveden
na takem dokumentu, zato je treba zaključiti, da v obravnavnem
primeru prodajalec nepremičnin (AA.) ni obvezan plačati v proračun
izhodnega DDV na podlagi računa oziroma dokumenta, ki je revidentu
služil kot podlaga za odbijanje vstopnega DDV. Ker odbitku
vstopnega DDV v tem primeru ne stoji nasproti obveznost plačila
izhodnega DDV, odbitek posega v nevtralnost delovanja sistema DDV.
V takih primerih nevtralnost delovanja sistema DDV zakon varuje že
s tem, da kot pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV zahteva,
da je davčnemu zavezancu izdan račun, kot izhaja iz točke a) prvega
odstavka 67. člena ZDDV-1.<a href="#_edn2" name="_ednref2" title=
""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>
Če torej davčnemu zavezancu račun ni bil izdan, nima pravice do
odbitka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Vrhovno sodišče se zaveda,
da navedeni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV v
dosedanjem postopku ni bil uporabljen ter da bi se zato lahko
takšno odločitev razumelo kot "sodbo presenečenja", vendar
ocenjuje, da so v tem primeru za izdajo takšne sodbe izpolnjeni vsi
kriteriji in pogoji, ki so postavljeni z namenom varovanja pravice
strank do izjave v postopku in ki so navedeni v drugem odstavku
351. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se
primerno uporablja tudi v upravnem sporu (prvi odstavek 22. člena
ZUS-1). Ta določa, da mora sodišče strankam dati možnost izjaviti
se o uporabi pravne podlage za odločitev v zadevi, ki pred tem ni
bila obravnavana, le če strankama ni mogoče očitati, da bi na
možnost uporabe te pravne podlage ob potrebni skrbnosti mogli in
morali računati. Po oceni Vrhovnega sodišča ta pogoj v obravnavanem
primeru ni izpolnjen, saj revidentu ni mogla ostati prikrita
trditev X, da ni sestavil računa, ki ga je revident uporabil za
utemeljitev odbitka, ter da podatki na računu ne ustrezajo
dogovoru. Skrbna stranka bi morala iz teh trditev razbrati, da X
zanika izdajo računa, ob tem spoznanju pa bi se ji v nadaljevanju
moralo postaviti preprosto vprašanje, ali je dopustno odbijati
vstopni DDV na podlagi računa, ki ni bil izdan.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. V zvezi z revizijskim
ugovorom, da tožena stranka ni imela pravice odmeriti in naložiti v
plačilo DDV, temveč kvečjemu zavrniti zahtevek za vračilo presežka,
saj da je tako DDV od prodaje nepremičnin dvakrat plačan, lahko
Vrhovno sodišče zgolj ponovi navedbe sodišča prve stopnje in
drugostopenjskega davčnega organa, ki navajata, da se v
obravnavanem postopku DIN ni odločalo o vračilu davka iz naslova
izkazanega presežka DDV v obračunu DDV za relevantno davčno
obdobje, temveč se je ugotavljalo, ali je zavezanec pravilno
obračunal in plačal DDV in se mu zato, ker tega ni storil, izda
odločbo ter z njo naloži premalo plačan oziroma neupravičeno
odbijan DDV v plačilo (prim. sodbo X Ips 112/2012). Če zavezancu
presežek DDV, ki ga je sam izkazal v obračunu DDV, ni bil vrnjen s
strani davčnega organa, pa se, potem ko postane odločba, izdana v
DIN, izvršljiva, obveznost, naložena s to odločbo, pobota s
presežkom, izkazanim v obračunu DDV (v smislu določb četrtega
odstavka 73. člena ZDDV-1 in v relevantnem času veljavnega šestega
odstavka 97. člena ZDavP-2). Rezultat tega pa je vsebinsko enak kot
zavrnitev vračila presežka DDV po obračunu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. V zvezi z revidentovim
predlogom za postavitev vprašanj za predhodno odločanje Vrhovno
sodišče ocenjuje, da so ta vprašanja glede na razloge za odločitev,
ki so navedeni v tej sodbi, nerelevantna, saj odgovor na katero
koli od predlaganih vprašanj ne bi vplival na drugačno odločitev v
obravnavni zadevi.<a href="#_edn3" name="_ednref3" title=
""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Po presoji Vrhovnega sodišča
je s tem odgovorjeno na revizijske ugovore, ki so pomembni za
odločitev v obravnavni zadevi, zato se do ostalih posebej ni
opredelilo (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 383. členom ZPP v
zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Med temi so tudi tiste, s
katerimi revident nasprotuje drugemu razlogu za zavrnitev odbitka,
ki naj bi bil v tem, da revident ni izkazal, da je nepremičnine
pridobil za opravljanje svoje poslovne (obdavčljive)
dejavnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Ker revizijski ugovori niso
utemeljeni in niso podani niti razlogi, na katere mora Vrhovno
sodišče paziti po uradni dolžnosti, je revizijo kot neutemeljeno
zavrnilo (92. člen ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Izrek o stroških temelji na
prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi
s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Ta določa: "Račun iz
prvega odstavka tega člena lahko izda kupec blaga ali naročnik
storitev za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev
(samofakturiranje), ki mu jo je davčni zavezanec dobavil le, če se
obe stranki o tem predhodno dogovorita in če se še posebej
dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani davčnega
zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve. Kupec blaga ali
naročnik storitev mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in
za račun davčnega zavezanca, ki mu je dobavil blago ali opravil
storitev."</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Ta se glasi: "Za
uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora davčni zavezanec
izpolnjevati naslednje pogoje: a) za odbitke v skladu s točko a)
prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blaga ali
storitev, mora imeti račun, izdan v skladu z 80.a do 84.a členom
tega zakona."</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Revident je
predlagal postavitev naslednjih - smiselno povzetih - vprašanj: ali
je kupec nepremičnin uveljavljal odbitek z zlorabo, če prodajalec
ni plačal izhodnega DDV, ker ni imel sredstev za plačilo, s
kupoprodajno pogodbo pa je dogovorjeno, da bo kupec izvršil plačilo
kupnine hipotekarnemu upniku prodajalca; ali davčni organ
upravičeno pogojuje vračilo vstopnega DDV s tem, da mu davčni
zavezanec že ob nakupu dokaže, da bo nepremičnine uporabljal za
obdavčljivo dejavnost; ali lahko davčni organ zavrne odbitek
vstopnega DDV od nakupa nepremičnine, ker kupec ni zadovoljivo
obrazložil poslovnega načrta, ki naj bi izkazoval, da je sposoben
izpeljati investicijo v nepremičnino; ali je dejstvo, da kupec pred
nakupom ni pridobil soglasja hipotekarnega upnika, čeprav to
soglasje ni pogoj za veljavnost prodaje, objektivna okoliščina, ki
kaže na to, da je imel kupec goljufivi namen.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

ODLOG UGOTAVLJANJA DAVČNE OBVEZNOSTI po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 (podrobnejši opis)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
11.12.2024 - 09:09:16
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
04.12.2024 - 08:10:16
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ – obračun za OKTOBER 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
04.11.2024 - 10:26:17

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjev poziv tlačanom
Kako lahko vsak prebivalec sodeluje pri soobli ...
27.11.2024 - 11:58:58
Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48

ARHIV